Nekateri primeri se usmerjajo v trženje dediščine. Primer, ki na to namiguje, je, denimo, Plečnikov stadion, za zdaj še neuresničen poskus javno-zasebnega partnerstva, zato sta predsednik sveta Miran Zupanič in član Jože Vogrinc zaradi zaskrbljenosti, da se obstoječi sistem varovanja kulturne dediščine lahko razgradi, predlagala obravnavo tega vprašanja.

Verena Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj je dejala, da so slovenski muzeji med seboj slabo povezani, zakonodaja na področjih, ki se dotikajo varovanja kulturne dediščine, pa ni enotna, zato s tem na široko odpira vrata kapitalu, medtem ko odnos javnosti do dediščine postaja vse bolj brezbrižen. Po njenem mnenju bi nujno potrebovali študij muzeologije, ki bi bil pogoj za zaposlitev v muzejih, pa tudi muzejske standarde in normative ter dober muzejski zakon.

Zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 je uredil financiranje nekdanjih pokrajinskih in občinskih muzejev ter jim omogočil pridobitev državnih sredstev, a razpisa za pridobitev pooblastila za izvajanje javne službe za leto 2013 še ni, zato Marjeta Mikuž iz službe za premično dediščino in muzeje, ki deluje v okviru Narodnega muzeja Slovenije, pogreša strategijo razvoja slovenskih muzejev. Mikuževa meni, da bi bilo treba dopolniti obstoječo zakonodajo, namesto da resorno ministrstvo pripravlja nov muzejski zakon, ki nadaljnje financiranje omenjenih muzejev postavlja pod vprašaj. "Treba je (nad)graditi tisto, kar imamo," je pripomnila direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jelka Pirkovič.

V. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Damjana Pečnik je odgovorila, da so standardi in normativi za muzeje že v pripravi, prav tako tudi nov nacionalni program za kulturo, ki bo povzel večino usmeritev na tem področju. Na izhodišča proračuna čaka razpis za financiranje pooblaščenih muzejev, ki je sicer pripravljen. Muzejski zakon po Pečnikovih zagotovilih ne bo predlagan brez muzealskega društva in skupnosti muzejev, samostojni študij muzeologije pa se ji ne zdi realen brez povezovanja s tujino.

Direktorica Narodne galerije in članica sveta Barbara Jaki se prav tako strinja, da bi določeni normativi na tem področju morali obstajati. Ker ni meril, so vsi muzeji enako vrednoteni, je dejal član Miran Mohar in dodal, da je to tudi sicer največja težava slovenske kulturne politike. Jakijeva je še prepričana, da bi dediščina morala biti klasificirana, saj ni mogoče enakih sredstev uporabiti za spomenike 1. in 5. kategorije.

Članica sveta Meta Hočevar je opozorila, da je v časih, ki jih poleg finančne krize zaznamuje tudi pomanjkanje zanimanja za kulturo, pomembna ohranitev obstoječe muzejske mreže. Člani sveta so se strinjali tudi, da bi se morala stroka zediniti o težavah in rešitvah. Politika bi morala biti pri tem samo podlaga za njihovo uresničitev, zato bodo v sklepu seje, ki ga bodo oblikovali naknadno, stroko med drugim pozvali k dialogu in k večjemu angažmaju, s katerim bodo spodbudili zanimanje javnosti za lastno dediščino.