Kot je v svojem nagovoru dejala ministrica za kulturo Majda Širca, je v materialnem smislu celotno arhivsko gradivo tisto, kar je "vnešeno v trezorje našega spomina". Gre za dragocenosti, katerih pravila hranjenja in dostopnosti so natančno določena. Pomen dela arhivistov je po njenih besedah treba nenehno poudarjati, saj se na "vlakih življenja zgodi ogromno postaj, poti, dogodkov, ki jih je treba shraniti, da se piše zgodovina". Ministrica se zapostavljenosti arhivske stroke loteva s projekti, ki bodo izboljšali predvsem stanje na področju infrastrukture, v katero se v preteklosti, kot je dejala, ni dovolj vlagalo.

Francetu M. Dolinarju je komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in priznanj nagrado podelila za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju zbiranja, varovanja in ohranjanja arhivske dediščine ter posredovanja dediščine javnosti, je zapisano v poročilu komisije.

France M. Dolinar je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1968 in leta 1977 promoviral za doktorja cerkvene zgodovine na Gregoriani v Rimu. Na šoli pri Vatikanskem arhivu je 1976 diplomiral iz arhivistike ter 1977 iz paleografije in diplomatike. Od 1973 do 1977 je bil vicerektor nemškega študijskega zavoda Teutonicum v Rimu. Po vrnitvi iz Rima je bil vodja Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in prvi predstojnik novoustanovljenega Inštituta za zgodovino Cerkve.

Zasnoval in urejal je zbirko Acta Ecclesiastica Sloveniae. Od leta 1987 je bil zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, od 1993 kot svetovalec vlade za starejše gradivo in za koordinacijo evidentiranja arhivskega gradiva v tujih arhivih, pomembnega za slovensko zgodovino.

Kdo so dobitniki priznanj?
Gordana Šövegeš Lipovšek je priznanje prejela za delo Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu, ki ga je izdal Pokrajinski arhiv Maribor. Leta 2000 je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Od leta 2001 je zaposlena v Pokrajinskem arhivu Maribor kot arhivistka, kjer skrbi za madžarsko gradivo ter za večino novejšega gradiva, ki se nanaša na Prekmurje.

Miha Preinfalk in Matjaž Bizjak sta priznanje prejela za objavo listin plemiške rodbine Turjaških v dveh knjigah z naslovom Turjaška knjiga listin I, II.

Preinfalk je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Ukvarja se predvsem z raziskovanjem genealoške in socialne podobe srednjeveškega in novoveškega plemstva v širšem slovenskem prostoru. Od leta 2005 je odgovorni urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Do zdaj je objavil pet znanstvenih monografij, od tega dve kot soavtor.

Matjaž Bizjak je prav tako zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Diplomiral je leta 1997, magistriral leta 2000 in doktoriral leta 2002. Poglavitni področji njegovega raziskovanja sta slovenska srednjeveška, predvsem gospodarska zgodovina in edicije zgodovinskih virov. Do zdaj je objavil štiri znanstvene monografije, od tega dve kot soavtor.