Zasluge za to, da je portret po tolikem času spet v Leipzigu, ima britanski dirigent John Eliot Gardiner, ki velja tudi za enega največjih poznavalcev Bachovega dela. Uspelo mu je namreč prepričati prejšnjega lastnika, ameriškega filantropa Billa Scheideja, ki je Bachov portret kupil leta 1951, da ga je v oporoki zapustil mestu Leipzig.

Vrnitev v svoje mesto
Scheide je umrl lani pri okroglih 100 letih, sliko pa so že aprila prepeljali z njegovega doma v Princetonu v ameriški zvezni deželi New Jersey v Leipzig, kjer je Bach preživel največji del svojega ustvarjalnega življenja. "Scheide je bil tako radodaren, da je spremenil svojo oporoko in Bachov portret zapustil Bachovemu arhivu. Tako se je Bach lahko vrnil v svoje mesto," je dejal Gardiner.

Bachov portret je po očetovi smrti podedoval Bachov drugi sin Carl Philipp Emanuel Bach, nato je prešel v last njegove vdove, potem še njune hčere. Pozneje je preko Berlina in Hamburga prišel v Vroclav, kjer ga je v 19. stoletju kupila judovska družina Jenke.

Leta 1936 je Walter Jenke pred nacisti pobegnil v Veliko Britanijo in portret odnesel s seboj v Dorset in sliko zaupal Gardinerjevemu očetu, ki je bil njegov dober prijatelj. Slika je visela na njegovem domu v Dorsetu, vendar jo je bil Jenke leta 1951 zaradi finančne stiske prisiljen prodati. Takrat jo je kupil Scheide, nato pa je nadaljnjih 60 let visela v njegovi dnevni sobi.

Potomec nadvse muzikalne rodbine
Johann Sebastian Bach je bil skladatelj in organist v času baroka in velja za enega najboljših skladateljev vseh časov. Rodil se je leta 1685 v Eisenachu v glasbeni družini, glasbe se je učil pri očetu Johannu Ambrosiusu Bachu, dvornem glasbeniku v Eisenachu, pri stricu Johannu Christophu Bachu, organistu, in pri starejšem bratu Johannu, ki ga je uvedel tudi v skladanje.

Bil je član orkestra vojvode Johanna Ernsta v Weimarju, nato še organist v Arnstadtu in Mühlhausnu, za tem pa koncertni mojster v Weimarju. Od leta 1723 do konca življenja je bil kantor v leipziški cerkvi sv. Tomaža in glasbeni direktor mesta Leipzig, v katerem je tudi umrl leta 1750.

Ocenjen na 2,5 milijona evrov, za nekatere neprecenljiv
Portret skladatelja z belo lasuljo, s strogim izrazom na obrazu in z ustnicami, rahlo ukrivljenimi navzgor, so javnosti ponovno predstavili na slovesnosti v cerkvi v sv. Nikolaja, ki so se je udeležili številni cerkveni dostojanstveniki, glasbeniki in poznavalci Bachovega dela z vsega sveta.

Vrednost portreta je ocenjena na 2,5 milijona evrov, župan Leipziga pa je na slovesnosti v cerkvi v sv. Nikolaja vrnitev slike označil kot "blagoslov za Leipzig".