Celotna izvirna partitura druge simfonije Gustava Mahlerja, znana tudi kot simfonija Vstajenje, se bo v zgodovino zapisala kot doslej najdražji glasbeni rokopis vseh časov, ki bo ponujen na dražbi. Foto: Sotheby's
Celotna izvirna partitura druge simfonije Gustava Mahlerja, znana tudi kot simfonija Vstajenje, se bo v zgodovino zapisala kot doslej najdražji glasbeni rokopis vseh časov, ki bo ponujen na dražbi. Foto: Sotheby's
false
Drugo simfonijo, poznano kot Vstajenje, je Gustav Mahler (1860-1911) pisal med letoma 1888 in 1894, prvič pa je bila izvedena leta 1895 v Berlinu. Gre za eno najbolj monumentalnih in najdaljših Mahlerjevih kreacij za 90-članski orkester, sopranske in altovske soliste, orgle in zbor. To je bilo prvo veliko delo, pri katerem se je Mahler spopadel z univerzalnimi temami življenja in smrti. Foto: Wikipedia

Celotna izvirna partitura druge simfonije Gustava Mahlerja, znana tudi kot simfonija Vstajenje, se bo v zgodovino zapisala kot doslej najdražji glasbeni rokopis vseh časov, ki bo ponujen na dražbi. Dražbena hiša Sotheby's v Londonu je delo, ki obsega 232 strani, uvrstila na dražbo 29. novembra z izklicno ceno več kot 3,5 milijona funtov (4,1 milijona evrov).
"Doslej ni bila na dražbi ponujena še nobena celotna Mahlerjeva simfonija, napisana s skladateljevo roko, in verjetno tudi ne bo več. Zato gre za enkratno priložnost pridobiti rokopis resnično izjemne zgodovinske pomembnosti," so zapisali pri dražbeni hiši.
Kot pravijo, gre za pomembni spomenik glasbene zgodovine in doslej najpomembnejši glasbeni avtograf, primerljiv zgolj z Mozartovo deveto simfonijo, ki so jo leta 1987 prodali za 2,93 milijona evrov, ali s Schumannovo drugo simfonijo, ki je leta 1994 zamenjala lastnika za 1,76 milijona evrov.

Monumentalno delo za 90-članski orkester
Rokopis, ki ga je v celoti napisal Mahler sam, vključuje vse spremembe in komentarje in ni bil vezan. Uro in pol trajajoča simfonija, ki zahteva 90-članski orkester, velja za eno najbolj monumentalnih del avstrijskega skladatelja. Proizvedli so jo leta 1895 v Berlinu.

Njegova vdova Alma je leta 1920 rokopis izročila priljubljenemu dirigentu Willemu Mengelbergu, nato pa ga je kupil letos umrli ameriški poslovnež Gilbert Kaplan. Skladba ga je leta 1965, ko jo je prvič slišal na koncertu v newyorškem Carnegie Hallu, tako navdušila, da se je lotil njenega študija.

Naštudiral jo je brez predznanja in s pomočjo znanih dirigentov. Kot edino celotno kompozicijo, ki jo je imel na repertoarju kot ljubiteljski dirigent, jo je vodil na več kot 100 javnih nastopih, med drugim na salzburškem festivalu in v dunajskem Musikvereinu.