V študiji, ki jo je ta teden objavila ameriška znanstvena revija Proceedings of the National Academy of Science, znanstveniki, ki imajo zasluge za odkritje, ugotavljajo, da kompleks najverjetneje datira v leto 178 pr. n. št. - kar pomeni, da je dve desetletji starejši od doslej najstarejše znanega rimske vojaške utrdbe, ki je v Španiji. To datiranje potrjujejo tudi zapisi zgodovinarja Tita Livija (64 pr. n. št. - 17 n. št.).

Boji s pirati
Gre za "prvi rimski vojaški tabor, odkrit v Italiji," pišejo, nastal pa je najverjetneje med spopadi Rimljanov s Histri, ki so imeli v rokah istrski polotok. Rimljani so namreč potrebovali kar dva vojna pohoda, da jim je leta 178/177 pr. n. št. Histre končno uspelo pokoriti; o ljudstvu so njihovi zgodovinarji pisali kot o "srboritih piratih".

"Njihov drugi cilj je bil bližnjo Aquileio (slovensko: Oglej) obraniti pred vdorom Histrov," je Claudio Tuniz, eden izmed avtorjev študije, povedal za LiveScience. "Tamkajšnje pristanišče je bilo pomembno za trgovino z vinom, olivnim oljem in sužnji. Oglej je pozneje postal ena izmed prestolnic rimskega imperija."
Trst torej ni nastal v Trstu
Prvi zametki naselbine Tergeste naj bi nastali znotraj tega obzidja, in sicer na površini, ki je bila velika kot 13 nogometnih igrišč, povzema časopis Primorske novice. Središče Tergesta naj bi se šele pozneje preselilo v zgodovinsko jedro Trsta, kot ga poznamo danes. Da prva naselbina Tergeste ni nastala v središču modernega Trsta, dokazuje tudi to, da tam ni nobenih pomembnih rimskih ostankov iz 2. stoletja pr. n. št.

Revolucionarna tehnologija, ki se ne obnese samo v ameriških džunglah
Zasluge za odkritje gredo predvsem novi tehnologiji LiDAR (Light Detection and Ranging), s katero arheologi lažje identificirajo najdišča, ki jih s tradicionalnimi metodami sploh ne bi mogli. Precej uspešno jo uporabljajo strokovnjaki, v džungli Srednje Amerike iščejo predkolumbovske civilizacije - laserji namreč lahko iz zraka "vidijo" skozi gosto rastje. "Z LiDARjem smo v nekaj mesecih našli več prazgodovinskih arheoloških struktur kot prej v stoletju dela s tradicionalnimi prijemi," se je pohvalil Tuniz.

Ko so na zaslonih opazili sledove nečesa, kar se je pozneje izkazalo za trdnjavo, so na teren poslali ekipo pod vodstvom Federica Bernardinija. Njegova izkopavanja so naplavila več predmetov, denimo "tipične žbice, ki so jih Rimljani uporabljali pri izdelavi vojaške obutve, pa ostanke amfor, v katerih so se shranjevali vino, olje in druga hrana".

Arheologi upajo, da jim bo novo najdišče ponudilo vpogled v zasnovo zgodnjih rimskih vojaških utrdb in trdnjav, iz katerih so se rodila številna evropska mesta.