Pred kratkim se je to znova potrdilo na dražbi, na kateri so kupci namesto predlaganega 1,2 milijona funtov za glavo, ki naj bi jo izklesali Grki, plačali skoraj pol manj, še slabše pa jo je odnesel kip trupa brez udov iz 1. ali 2. tisočletja pred našim štetjem, ki je romal nazaj v skladišče. Nesoglasja pa so vedno pogostejša, opažajo poznavalci dogajanja na dražbah, saj so lahko kupci ob milijone dolarjev, če strokovnjaki napačno ocenijo starost, avtorja ali lastnika določene umetnine.

Včasih se nesoglasja ne končajo na dražbi, ampak mora o (ne)veljavni prodaji odločati sodišče. Največja dražbena hiša na svetu Christie's je leta 2004 izgubila tožbo, v kateri se je morala zagovarjati zaradi ocene starosti vaz, a je nato dobila pritožbo na odločitev sodišča. Aprila je morala ista ustanova z napovedane dražbe umakniti pet tramov iz cordobske mošeje, vrnitev katerih v domovino sta zahtevali španska vlada in cordobska cerkev.

Razmere zapletajo muzeji
Na dogajanje na dražbah pa vplivajo tudi muzeji, ki se odločajo za vrnitev ukradenih ali kako drugače sporno pridobljenih umetnin. Med njimi je največ pozornosti deležen newyorški muzej Getty, ki je bil zapleten v precej nezakonitih trgovanj z umetninami, ravno ta teden pa je njegov direktor Michael Brand po obisku Aten obljubil, da bo svoji ustanovi priporočil vrnitev še več umetnin v njihovo domovino.

Prav o grških in rimskih umetninah se najpogosteje lomijo kopja strokovnjakov, ki ocenjujejo njihovo starost, in kupcev, ki večkrat niso pripravljeni plačati zasoljene cene za artefakte, o katerih starosti ali avtorstvu niso popolnoma prepričani.

Rimljani so zapletli življenje zgodovinarjev
Kot pojasnjujejo umetnostni zgodovinarji, ki se ukvarjajo z njimi, se pogosto znajdejo pred skoraj nerešljivo uganko, ko morajo določiti, ali je določen predmet nastal pod rokami grških ali rimskih umetnikov. Starost še nekako določijo, veliko težje pa je identificirati avtorja ali njegovo narodnost. Grška umetnost je bila namreč v starem Rimu zelo priljubljena, zato so tudi rimski umetniki posnemali najbolj cenjene umetnine. Dodatna zagata zanje je vprašanje, ali je določeno delo rimski posnetek grškega dela ali rimski izvirnik, izdelan v grškem slogu, sive lase pa jim delajo tudi izdelki, narejeni iz materiala, ki so ga uporabljali umetniki z obeh strani Jonskega morja.