V južnem obzidju Akropole so grški arheologi pravzaprav po naključju našli najmanj pet manjkajočih kosov friza s Partenona. Ti so bili kot nekakšna sestavljanka vzidani v obzidje, najverjetneje zato, da bi ga na ta način utrdili. "Ne vemo še natančno, kako veliki so ti kosi, saj so še vedno vzidani v obzidje," je z informacijami za zdaj skop arheolog Alexandros Mantis.

Partenon: Morda ne najprimernejši kraj za skladišče smodnika ...
Arheologi so doslej menili, da so se ti kosi ob eksploziji leta 1687 izgubili. Če se spomnimo: peloponeške vojne in kapitulacijo Aten leta 404 pr. n. š. je Akropola preživela brez večje škode. A po zatonu starogrške civilizacije se je to spremenilo - škoda je med drugim nastajala zaradi potresov, požarov, vojn, nenadzorovanih izkopavanj in plenjenj ter celo neustreznega obnavljanja. Leta 1687 so Benečani v Atenah napadli Turke in pri tem svoj ogenj usmerili proti Akropoli - a kaj, ko so Turki, ki so Partenon po zasedbi Aten spremenili v mošejo, v njem hranili smodnik ... Ko je eksplodiral, je Akropola gorela dva dni.

Iskali razpoke, našli friz
Dele friza so odkrili po naključju, ko so s kamero, pritrjeno na predelan toplozračni balon, delali bližnje posnetke obzidja, da bi preverili, v kakšnem stanju je in koliko razpok ima. Na dele friza so postali pozorni, ker ti niso iz istega kamna, kot je sicer obzidje, ampak iz marmorja, kakršen je bil uporabljen tudi pri Partenonu.

Strokovnjaki domnevajo, da so dele friza, ki so po eksploziji ležali naokoli, v 18. stoletju uporabili, da so z njimi utrdili obzidje Akropole. Akropolo so v času Osmanskega cesarstva namreč uporabljali tudi kot trdnjavo.

Britanci še naprej trmasti
Deli friza, ki jih bodo prihodnji mesec previdno odstranili iz obzidja, bodo mesto našli v novem Muzeju Akropole, nedavni atenski pridobitvi, ki je obenem glavni grški argument, zakaj bi Britanski muzej Grčiji naposled le moral vrniti 56 kosov friza (od 96 ohranjenih), ki jih je na začetku 19. stoletja na otok poslal britanski diplomat Lord Elgin. Artefakte je prodal Britanskemu muzeju, ki se zdaj kljub grškim zahtevam od njih noče ločiti, češ da so obiskovalcem v njihovem muzeju dostopnejši in da je tam zanje tudi bolje poskrbljeno. Ta argument ne vzdrži vsaj od leta 2009, ko je vrata odprl 120 milijonov vredni, spektakularni novi muzej Akropole.

Akropola, atenski ponos in simbol
Akropola, iz Aten vidna skoraj od koder koli, se dviga dobrih 150 metrov nad dolino Ilissos; na seznamu Unescove svetovne dediščine je že od leta 1987 in je ena od 16 grških vpisov na omenjeni seznam. Pod vodstvom Perikleja, ki je Atene vodil v zlati dobi (vladal naj bi približno med letoma 461 in 429 pr. n. š.), se je na Akropoli začelo velikopotezno graditi. V 5. stoletju pr. n. š. je dobila svojo končno podobo - zgradili so propileje - pompozni vhod v Akropolo, tempelj Atene Nike, tempelj Erehteion (štirje našteti kulturni spomeniki so se ohranili do danes), zakladnico, številna manjša svetišča, posvečena bogovom, ki so jim stari Grki tako zaupali, gledališče - in seveda tempelj Partenon, v katerem je stal velikanski kip boginje Atene. Med kipi in frizi s prizori iz mitologije, s katerimi se je ponašal Partenon, so najdragocenejše umetnine starogrškega sveta, kar se jih je do danes ohranilo.