Egipt oziroma njegov vrhovni svet za arheologijo zatrjujeta, da je nemški arheolog in arhitekt Ludwig Borchardt, ki je leta 1912 odkril doslej najbolj znameniti kip žene faraona Ehnatona - tistega, ki je na piedestal egipčanskega 'Olimpa' postavil boga Atona in uvedel monoteizem -, prevaral tedanjo arheološko upravo in tako uspel dragoceni kip, ki danes stoji v berlinskem Starem muzeju (Altes Museum), odnesti v svojo domovino. Kot pišeta nemška časopisa Die Welt in Tagesspiegel, Egipt zatrjuje, da je Borchardt Gustavu Lefebvru, Francozu, ki je tedaj vodil egiptovsko arheološko upravo, predložil fotografije kipa Nefretete, ki so bile zelo slabe kakovosti, kip pa je namesto kot doprsni kip iz apnenca opisal kot nič kaj dosti vredno plastiko iz mavca.
Borchardt je želel kip rešiti za celotno človeštvoFundacija pruske kulturne dediščine (Stiftung Preußischer Kulturbesitz), ki upravlja z državnimi berlinskimi muzeji, te obtožbe zavrača. Njeni predstavniki zatrjujejo, da je po pregledu arheoloških najdb 20. januarja 1913 doprsni kip prelepe kraljice v Nemčijo romal ravno zato, ker ga je arheološka uprava prepoznala kot dragocenega in ga zato ni želela pustiti v tedaj še zelo nerazvitem Egiptu oziroma kot je dejal sekretar Nemške orientalske družbe: "Borchardt je želel doprsni kip rešiti za vse nas." Pri upravljanju z najdbami je sicer veljalo načelo delitve 'plena' v razmerju 50 : 50 oziroma načelo, da polovica najdb ostane v Egiptu, polovico pa jih odpeljejo države, katerih arheološke odprave so greble po egiptovskem pesku. Verjetno ni potrebna dodatna razlaga, da so dragocene kose skoraj po pravilu odnesle evropske velesile.
Dokument, ki dokazuje prevaro
Egipt, še bolj pa vplivni vodja vrhovnega sveta za arheologijo Zahi Hawwas pa se ne nameravata vdati. Hawwas namreč zatrjuje, da obstaja celo dokument, ki dokazuje, da je Borchardt namenoma prevaral Lefebvra. Ta dokument naj bi Fundacija pruske kulturne dediščine 'držala pod ključem', vendar pa bo Hawwas zahteval njegovo razgrnitev v javnosti. Sporočil je še: "Če se bo dokument izkazal za pristnega, bomo Nefretete odpeljali domov. /.../ In tokrat mislim to resno," je še pribil Hawwas z mislijo na leto 2007, ko je Egipt že plediral za vrnitev Nefretete v Egipt. Tedaj so si namreč Egipčani želeli, da bi kip ob odprtju novega egipčanskega muzeja, ki naj bi ga odprli leta 2010, krasil eno od soban novega muzeja.
Po študiju arhitekture v nedrja Starega Egipta
Ludwigu Borchardtu bi težko očitali surovo kolonizatorsko naravo oziroma težko bi mu očitali, da je želel iz Egipta odpeljati vse dragocenosti. Leta 1863 v berlinski judovski družini rojeni Borchard je bil namreč po svojem odhodu v Kario leta 1895 med drugim skupaj z Gastonom Gasperom urejal katalog tamkajšnjega egipčanskega muzeja. Težišče raziskovalnega dela Ludwiga Borchardta, ki je bil tudi šolani arhitekt, je bila arhitektura starega Egipta. Njegova najpomembnejša ekspedicija je bila ekspedicija v osrednji Egipt, kjer je raziskoval Amarno, mesto, ki ga je za novo egipčansko prestolnico naredil Ehnaton. Tam je Borchardt odkril delavnico kiparja Tutmozisa, v njej pa slavni doprsni kip kraljice Nefretete.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje