Študijski dnevi Draga, letos so potekali 49., Društvo slovenskih izobražencev organizira slovenskim izobražencem iz zamejstva, zdomstva in matične domovine.

V začetku 90. let je kazalo, da je sprava med Slovenci mogoča. O njej so govorili tudi na Dragi, vendar takratne besede niso obrodile. Prelomni dogodki v narodovi zgodovini so bili potlačeni, je ocenila predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Marta Verginella. "Ta neozaveščen odnos do preteklosti, do prejšnjih pripadnosti vedno znova šibi sposobnost enakopravnega dialoga," meni zgodovinarka.
O spravi bo znova smiselno razmišljati v drugačnih razmerah sodobne slovenske družbe, smo slišali in za to bo potrebnih še nekaj let. Ko se normalizira politična sfera, je prepričan Urban Vehovar s primorske univerze v Kopru, kar po njegovem mnenju pomeni, da bi "morala Cerkev na Slovenskem absolutno izstopiti iz političnega življenja in se posvetiti svoji primarni dejavnosti, to je skrbi za obče dobro".
Stičišče svobodnega razmišljanja o Slovencih doma in po svetu
Draga je iz prostora kritičnega ocenjevanja pred mejo postala stičišče svobodnega razmišljanja o Slovencih doma in po svetu - nekakšen parlament - in zato še vedno potrebna. Tu so se rodile zamisli, ki so pozneje vendarle zaživele. Tu je bila med drugim lansirana ideja o skupnem kulturnem prostoru, ideja o spravi in ideja o svetovnem slovenskem kongresu, pojasnjuje Sergij Pahor iz Društva slovenskih izobražencev v Trstu.
Tradicionalno mašo je daroval tržaški nadškof Crepaldi. Na Dragi so zaploskali tudi prejemnikoma Paterlinove nagrade - domačemu pisatelju, 90-letnemu pisatelju Alojzu Rebuli, in goriškemu prosvetnemu delavcu, Damjanu Pavlinu.
Mirjam Muženič, TV Slovenija