Zbirko je švicarsko tožilstvo zapečatilo, potem ko je pariška Fundacija Alberta in Annette Giacometti sporočila, da so dela iz zbirke ukradena. V provenienci zbirke ostaja veliko lukenj. Znano je, da je bila ob Giacomettijevi smrti leta 1966 v njegovi lasti, potem pa se je domnevno porazgubila med člani družine. Nekje do leta 1998 je po domnevah Reutersa, ki se pri tem sklicuje na dokumente švicarskega sodišča, prišla v roke neimenovanega "velikega ljubitelja umetnosti" iz Švice. Leta 2009 so za zbirko izvedeli v Umetnostnem muzeju v Giacomettijevem rojstnem kraju Churu, se povezal s tamkajšnjim bogatašem Remom Stoffelom, ki je dela kupil za nekaj več kot milijon dolarjev, zatem pa jih za 15 let posodil muzeju. Leta 2011 je po prvi razstavi pariška fundacija vložila tožbo in navedla, da so dela ukradena, navajajo švicarski dokumenti. Stoffel potrjuje svojo donatorsko vlogo, samega primera pa ne želi komentirati, prav tako se glede primera nista želela izreči niti trenutni direktor muzeja Stephan Kunz niti njegov predhodnik Beat Stutzer.

Dela so zapečatili po posredovanju švicarske policije leta 2014, trenutno pa jo hranijo v muzejskem depoju. Pravni bitki, ki se bije zaradi relativno nepoznane zbirke risb in fotografij, v Švici pravijo 'sodni pregon francoskih oblasti proti neznanim osebam'. Fundacija Alberta in Annette Giacometti, ki ima v hrambi približno 5.000 del tega znanega umetnika, do odločitve sodišča ne želi razkriti, koga natančno obtožuje kraje. Po besedah Sabine Longin iz fundacije bodo o sporu javno spregovorili šele, ko bo bitka glede lastništva končana. "Od nas so zahtevali, da zaplenimo risbe in fotografije, kar smo tudi storili," je dejal Claudio Riedi s tožilstva v švicarskem Churu.

Giacometti skozi objektiv znamenitih fotografov
Zbirka obsega 16 Giacomettijevih skic ter 101 fotografijo, na katerih so umetnika v časovnem razponu med letoma 1920 in 1960 posneli znameniti fotografi, kot so Man Ray, Henri Cartier-Bresson in Robert Doisneau. Dela predstavljajo dragocen dokument o življenju in delu umetnika in njegovih prijateljev. "Zbirka dokumentira umetnikovo zasebno plat in je zaradi tega zelo pomembna," je dejala švicarska strokovnjakinja za Giacomettijeva dela Katharina Amman, ki je sodelovala pri pripravi kataloga za omenjeno postavitev leta 2011. Na eni od fotografij iz leta 1946 je, denimo, Bresson ujel Giacomettija in njegovo ženo med spuščanjem po stopnicah umetnikovega ateljeja v Parizu. Na drugi je fotografiran, kako kipari v švicarski vasi Stampa leta 1964, dve leti pred smrtjo.

Najdražja na dražbi prodana skulptura
Švicarski kipar, slikar in grafik Alberto Giacometti (1901-1966) se je uveljavil kot eden najbolj cenjenih kiparjev 20. stoletja. Na umetnikov prepoznaven slog razpotegnjenih, slokih človeških figur v bronu, je vplivalo tudi njegovo srečanje z egipčansko umetnostjo in drugimi staroveškimi stvaritvami. Giacomettijeva dela dosegajo danes astronomske cene. Njegovo bronasto skulpturo moškega v naravni velikosti je maja lani dražbena hiša Christie's v New Yorku prodala za 141 milijonov dolarjev, s tem pa je postala najdražje na dražbi prodano kiparsko delo.