rije Tate Nicholas Serota je najvplivnejši človek na mednarodnem trgu z umetninami, ki je s tega prestola izrinil katarsko šejko.

Al Majasa bint Hamad bin Kalifa Al Tani, sestra katarskega emirja, je blagostanje svoje države izkoristila za to, da se je lani zavihtela na prvo mesto najvplivnejših figur v svetu umetnosti, letos pa jo najdemo na 13. mestu. In to kljub domnevnemu letnemu proračunu za "šoping" umetnin v vrednosti milijarde evrov in več.

Lestvica 100 najvplivnejših posameznikov na tem področju, ki jo revija Art Review pripravi vsako leto, velja za najpomembnejšo v branži, vsako leto znova pa zaradi izbora razdeli javnost.

Lani šestouvrščenemu Seroti, ki že več kot 25 let vodi galerijo Tate, na drugem mestu, kamor ga je revija uvrstila tudi lani, sledi v Kölnu rojeni newyorški trgovec z umetninami David Zwirner. Tudi na tretjem mestu glede od lani ni spremembe, spet ga zaseda švicarski galerist Iwan Wirth.

Sicer izjemno vpliven ameriški trgovec z umetninami Larry Gagosian na lestvici zaseda šele osmo mesto, na devetem pa mu sledi newyorška galeristka Marian Goodman.

Direktor newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMA) Glenn D. Lowry se je umestil na četrto, vodji londonskih galerij Serpentine Hans Ulrich Obrist in Julia Peyton-Jones pa sta se znašla na šestem mestu.

Trije umetniki med "top 10"
Med prvih deset na lestvici so se umestili tudi trije umetniki: "babica umetnosti performansa" Marina Abramović je na petem mestu, "milijonar napihljivih kužkov" Jeff Koons na sedmem, ameriška fotografinja Cindy Sherman, ki pred objektiv pogosto postavi kar samo sebe, pa na desetem mestu.

Med imeni, znanimi tudi zunaj umetniškega sveta, velja omeniti kitajskega umetnika in aktivista Aj Vejveja na 15. mestu, tik za njim najbolje prodajanega še živečega umetnika Gerharda Richterja, malce niže magnata luksuznih dobrin in zbiralca umetnosti Bernarda Arnaulta, njegovega stanovskega kolega Francoisa Pinaulta, videoumetnika in režiserja Steva McQueena ter dansko-islandskega umetnika Olafurja Eliassona, znanega po megalomanskih instalacijah, neločljivo povezanih z naravo.

Letos na seznamu ne najdemo nobenega slovenskega predstavnika, smo se pa z njima lahko pohvalili leta 2012, ko sta se v družbi najvplivnejših 100 znašla filozof Slavoj Žižek in galerist Gregor Podnar.