Prešernov dan je minil v znamenju vabila na odmerek kulture, ki so ga izrazili najvišji predstavniki države. Ustanove so obiskovalcem brezplačno odprle vrata. Minil pa je tudi s pogledom na položaj mladih ustvarjalcev, ki se spoprijemajo s prekarnim delom.

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo danes znova posebej živahno v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Kako je obletnica smrti lahko vesel dan?
"Ob vsakem praznovanju slovenskega kulturnega praznika se pri nas odpre tudi vprašanje, zakaj praznujemo praznik kulture na dan smrti velikega pesnika Franceta Prešerna. Zakaj ne na dan njegovega rojstva, 3. decembra? Smrt je namreč povezana z žalovanjem, rojstvo pa z radostjo, veseljem," je poudaril v nagovoru zbranim pred Prešernovo rojstno hišo. "Vendarle moramo ta dan Prešernove smrti razumeti drugače, razumeti ga moramo kot dan, ko se spomnimo na njegovo zapuščino, ko ponovno razmislimo in ovrednotimo njegov trajni pomen za slovensko kulturo, za narodno identiteto, za ohranjanje slovenskega jezika."

Današnji praznični dan kulture v občini Žirovnica poteka pod motom Živé naj vsi naródi in prav o tem verzu velja v današnjih nemirnih časih temeljiteje razmisliti, opozarja Lotrič. "Ta verz kliče k svobodi, sodelovanju, toleranci, razumevanju raznolikosti, k boljšemu svetu pa tudi k pravici vsakega naroda, da si sodbo piše sam."

Letošnji slogan odseva univerzalno hrepenenje po miru in solidarnosti med narodi, je dodal žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je prepričan, da so Prešernove misli iz Zdravljice še kako aktualne ter izražajo našo kolektivno odgovornost za gradnjo bolj harmoničnega, pravičnega in mirnega sveta.

Opozoril je, da smo v svetu priča situacijam, ko žrtev postane rabelj in obratno. "Sprašujem se, kdaj, če sploh, se bomo iz zgodovine kaj naučili. Kot družba in posamezniki, tisti na položajih in tisti doma, v krogu družine in družbe smo dolžni ustvarjati mir in strpnost za nas in naše otroke. Vsi brez izjeme in izgovora, zakaj to ni možno," je pozval.

Letos prenova "zibelke slovenske kulture"
Žirovniški župan je vesel, da bosta država oziroma ministrstvo za kulturo letos začela obnavljati in urejati območja Prešernove rojstne hiše, "tega za nas svetega prostora, kjer bomo Slovenci dobili urejeno zibelko slovenske kulture in kjer bomo tudi lokalci dobili novo priložnost za razvoj kulturnega turizma ter bomo skozi naš Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ohranjali kulturno dediščino".

Danes poteka tudi tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki vabi v hiše velikanov slovenske kulture: poleg Prešernove povezuje še rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše.

Igralci izberejo svoje najljubše verze
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je pripravilo 38. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku ob pesnikovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

Recital na Prešernovem trgu v Ljubljani, ki se je tudi letos zgodil točno opoldne, je tokrat prvič prenašala Televizija Slovenija, Program Ars pa ga vsako leto gosti na radijskih valovih. Igralci so interpretirali Prešernove pesmi po lastnem izboru; prvi je Zdravljico deklamiral dramski igralec Aleš Valič. Ob vznožju spomenika so se med drugim zvrstili še Polona Vetrih (prvi Sonet nesreče), Marko Simčič (Glosa), Alenka Pirjevec in Uroš Potočnik (Nova pisarija), Violeta Tomič (Elegija svojim rojakam), Svetlana Makarovič (Pevcu), Karin Komljanec (Neiztrohnjeno srce) ter Anže Zevnik (Uvod v Krst pri Savici).

Koliko država kulturo ceni preostalih 364 dni v letu?
Predsednik ZDUS-a Boris Mihalj je v nagovoru na recitalu poudaril, da poezija Franceta Prešerna že dolgo navdihuje in mobilizira ljudi k družbenim spremembam. "Njegov prispevek k občutku solidarnosti je motiviral naše ljudi, da so uveljavili odpornost in moč slovenske skupnosti. Njegovo pesniško delo je postalo temelj naše skupne kolektivne zavesti. Njegova Zdravljica, naš državni simbol," je povedal.

Čeprav umetnost morda ne nudi takojšnjih rešitev, pa prispeva k širšemu kulturnemu udejanjanju izbranih vrednot in prednostnih nalog družbe – a kljub temu zanjo in njene ustvarjalce "v skupaj izgrajeni državi ni posluha, stika, ne prostora", opozarja Mihalj. "Vsakoletni državni praznik kulture je tako zgolj eden izmed dela prostih dni, ki na simbolni ravni slavi in časti identiteto skupnosti, pri čemer ostajajo srca državljanov hladna, misli toge. Je komemoracija umetnosti in kulturi. Je izkaz zaznanega političnega ozračja in splošnega zadovoljstva državljanov z njihovo vlado," je bil neposreden govornik.

Kranj za en dan zavrtel ure v 19. stoletje
V Kranju je potekal tradicionalni Prešernov smenj, ki se je sklenil s Shodom muz na kranjskem Parnasi, kakor so poimenovali tradicionalno srečanje s Prešernovimi nagrajenci. Ena najbolj prepoznavnih prireditev slovenskega kulturnega praznika je tudi letos privabila veliko obiskovalcev, ki si želijo doživeti utrip mesta iz časa, ko je v njem sredi 19. stoletja živel in ustvarjal pesnik France Prešeren.

Ulice in trge mesta so zavzeli mojstri domače in umetnostne obrti, za popestritev dogajanja pa skrbijo recitacije Prešernovih pesmi, nastopi pevskih zborov in folklornih skupin ter lajnarji. Za doživetje romantike 19. stoletja si obiskovalci lahko na glavo nadenejo cilinder ali klobuček, se po mestu zapeljejo s kočijo, si v tiskarski manufakturi natisnejo Prešernovo Zdravljico in se za spominsko fotografijo preoblečejo v gospodo iz 19. stoletja. V množici lahko srečajo Prešerna in njegovo spremljevalko Julijo.

Ob slovesnem uvodu v prireditev je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Orisala je Prešernov čas, njegovo delo in pesniško ustvarjanje. "Njegova poezija je bila že v njegovem času po zahtevnosti svetlobna leta pred drugimi," je poudarila, prepričana, da smo skozi vsa ta leta dojeli, da sta Prešernov svobodni duh in srčna milina v njegovih pesmih izraz našega narodnega jedra in nas kot taka navdušujeta vse do današnjih dni.

"Na slovenski kulturni praznik ne obujamo zgolj spomina na našega genialnega poeta, temveč proslavljamo tudi vso slovensko kulturo, srž naše narodne identitete in trdno ogrodje, okoli katerega se je skozi čas gradila in tudi zgradila narodna zavest, ki je prerasla v samozavest in nato v željo po samostojni državi," je poudarila predsednica DZ-ja.

Najbolj obiskani dogodek je tradicionalno kranjski "smenj"
Urška Klakočar Zupančič je tudi častna pokroviteljica tokratnega Prešernovega smenja. Ta je najbolj množično obiskani dogodek slovenskega kulturnega praznika, saj vsako leto privabi od 20.000 do 30.000 ljudi, ki v mestu v povprečju preživijo od dve do tri ure. "Prepričan sem, da bi bil Prešeren ponosen, predvsem pa zadovoljen, kako kultura združuje in bogati slovenski narod," je ob današnjem dogajanju poudaril župan Matjaž Rakovec.

V Prešernovi hiši v Kranju so že včeraj odprli razstavo V tej hiši je bival in umrl prvak slovenskih pesnikov – 60 let Prešernovega spominskega muzeja. Mineva namreč 60 let, odkar je hiša, v kateri je Prešeren živel, postala spominski muzej, odprt za javnost. V njem so se od leta 1964 do danes zamenjale tri stalne razstave o Prešernovem življenju in delu; najnovejša poleg razvoja Prešernovega spominskega muzeja predstavlja tudi prenove in posege, ki jih je skozi čas doživljala sama stavba.

Različne dejavnosti in vodenja med drugim ponujajo tudi Gorenjski muzej, kranjska mestna knjižnica, Layerjeva hiša, Prešernovo gledališče, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev ter Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, v kateri so odprli fotografsko razstavo portretov letošnjih nagrajencev.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dopoldne položila venec k spomeniku Franceta Prešerna v Ljubljani. Zvečer se bo udeležila pogovora s Prešernovimi nagrajenci v Prešernovem gledališču Kranj, kjer bo imela tudi slavnostni nagovor.

Gardna enota Slovenske vojske je še en venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani položila v imenu predsednice republike; Nataša Pirc Musar je opoldne na Gradu Brdo priredila svečano kosilo v čast letošnjim Prešernovim nagrajenkam in nagrajencem. V svoji poslanici ob prazniku je predsednica že čestitala vsem sodržavljanom in jim zaželela, da kulturo v vsej njeni raznolikosti spoštljivo, doživeto in ponosno proslavljajo vsak dan, kjer koli že so. "Tudi to bo pripomoglo k izpolnitvi besed 'da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan', ki jih je zapisal imenitni pesnik, po katerem današnji praznik nosi ime," je še zapisala.

Proslava kot poklon umetnikom in njihovemu prepoznavanju bistva
Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelili na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.

Predlogi za filmsko praznovanje
Slovenski filmski center se je prazniku pridružil s filmi letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Sare Kern. Na spletni strani Baze slovenskih filmov (BSF) si še do 9. februarja do polnoči lahko ogledate njena kratka filma Srečno, Orlo! in Zbogom, Vesna ter letos nagrajeni celovečerec Moja Vesna. Dostopi do filmov so za gledalce brezplačni na območju Slovenije.

V ljubljanskem Kinodvoru ob kulturnem prazniku predvajajo tri slovenske filme: Jezdeca režiserja Dominika Menceja, Šterkijado Igorja Šterka ter dokumentarec Pero režiserja Damjana Kozoleta.

V Galeriji Kos v Ljubljani si danes lahko prvič ogledate nedavno odkrito sliko Ivane Kobilca, ženski akt, ki ga je umetnica ustvarila v 20. letih preteklega stoletja.

V Mariboru sta v poklon letošnji prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo Eriki Vouk potekala dva dogodka: odprtje razstave Valovanje v Univerzitetni knjižnici Maribor ter literarno-glasbeni recital v SNG-ju Maribor.

Slovenskega kulturnega praznika so se z različnimi prireditvami spomnili tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah ter po svetu.

V Italiji je Založba Mladika danes razglasila in podelila nagrade nagrajencem 52. literarnega natečaja revije Mladika. Častni gost in govornik je bil pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta.

V Avstriji je bila v dvorani Interkulturnega prireditvenega centra iKult v Celovcu osrednja slovenska koroška slavnostna prireditev, ki so jo naslovili Kultura, draga si mi ... Na Hrvaškem je bila prireditev na Reki v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku. Na Madžarskem je bila proslava v Slovenskem domu v Monoštru.

Kritično o kulturi v kapitalizmu
Svojo proslavo je dan pred praznikom pripravila tudi sindikalna konfederacija Glosa - Zasuk in ob tem podelila alternativne Prešernove nagrade. Ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani so s satiro ponovno opozorili na težave v sektorju, kot je prekarnost, ter želeli sporočiti, da se kaže vse večji razredni prepad med kulturniško elito, njihovo liberalno ideologijo in delavci. V kulturno-umetniškem programu so poudarili, da kultura danes ni dostopna širokim množicam, temveč je sestavni del družbe in utrjuje izkoriščevalski sistem, v katerem živimo.