Vsakoletna državna slovesnost je namenjena podelitvi najvišjih priznanj v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so dobili pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.

Proslavo je odprla poezija Franceta Prešerna iz ust naturščikov različnih generacij in poklicev – od učitelja matematike do redovne sestre, kakor si je zamislil avtor koncepta dogodka Gregor Čušin. "Vas je danes kaj presenetilo, ko je Prešeren na začetku na oder Cankarjevega doma stopil v vsakdanji obleki in preprosti recitatorski izreki? Da je spregovoril tako, kakor da se njegova poezija tiče vsakogar? Le zakaj je ob tej priliki pustil ob strani elitnost in virtuoznost? Sam si predstavljam, da zato, ker elitizem in virtuoznost sicer res premagujeta vse razdalje, ne ustvarjata pa nujno človeške bližine, ki je za poezijo neobhodna. Še posebej, kadar je poezija – kakor v našem primeru – razglašena za epicenter neke kulture in neke nacije," je dejal Jožef Muhovič.

"Vsi vemo, da se je času lahko prepustiti. V njegovem gladkem teku najdemo marsikaj gladkega, kar nam takoj ugaja. Neprimerno težje pa je v labirintih kronosa priti na sled temu, kar potrebujemo, temu, kar je res bistveno. Situacija je paradoksna. Človek je z obema nogama v svojem času, da bi se dokopal do najvažnejšega, pa bi moral biti vsaj korak pred njim. Umetnost ta korak od nekdaj išče. Biti pred svojim časom pomeni, videti v njem več, kot v njem običajno gledamo. Šele v tem primeru se namreč lahko vse odvečno poradira in vse se le na bistveno zgosti, kakor pravi slovenski pesnik," je nadaljeval Muhovič, pri čemer se je oprl na Milčka Komelja.

"Umetniki to zmorejo. Z imaginacijo so sposobni posvetiti v notranjost stvari, ljudi in dejstev, da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi. Umetniki so podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo," je še dodal.

O opusu Erike Vouk je Muhovič dejal, da ga "na zunaj označuje prečiščen izraz in urejena geometrija verzov. Na znotraj pa je njena poezija čisto taka kot počasi rastoči cvet. Krhek in gibek, ki spoštuje naravne ritme in potrpežljivo raste, da bi dosegel žlahtnost. Življenjsko pot zna naravnavati v življenjski cilj – v pomen in lepoto, ki sta sicer 'nepopolni popolnosti sveta', kot pravi pesnica, a sta kljub temu dovolj, da človeku pričarata barve in vonj brezčasnosti."

Nestorja baletne umetnosti pri nas in v svetu Henrika Neubauerja je označil za "velikana te krhke in gracilne ustvarjalnosti, katere ekspresivna kvaliteta se razvija v prostoru in mineva v času. Da se razživi in pusti sled v spominu sveta, potrebuje razvejano infrastrukturo: vaje, imaginacijo, kondicijo, koreografijo, kinetografijo, režijo, teorijo, monografije in članke, pedagogiko in programe, šole in mednarodne povezave. Težo te podporne dejavnosti je v Sloveniji v 70-letnem delovanju na področju baleta in opere dr. Neubauer v obilni meri vzel nase. V baletni umetnosti ni področja, ki ga ne bi z dvigom kvalitete odločilno zaznamoval prav on, v operni režiji pa tudi ne."

"Mladi bi morali upoštevati, da je balet zelo zahtevna umetnost. Za balet moraš garati vsaj osem let v šoli, da imaš potem znanje, ki ga lahko pokažeš občinstvu. Ko sem začenjal, pa seveda nisem bil siguren, ali mi bo šlo ali ne, kar je bil tudi razlog, da sem poleg baleta študiral še na medicinski fakulteti. Da doživiš visoko starost, je pač potrebno, da si zadovoljen s svojim življenjem. Seveda pa tudi določen režim življenja, ki pa nikogar ne ovira, ampak mu samo veliko daje. Treba je samo iti v življenje z radostnim srcem. Kdor je ustvarjalec ali pa načitan zgolj z Wikipedije, to zagotovo ne bo dolgo trajalo. Na vsak način moraš biti podvržen svojemu delu," je med drugim poudaril prejemnik nagrade za življenjsko delo Henrik Neubauer.

Sledile so predstavitve letošnjih prejemnikov nagrad Prešernovega sklada, pozneje pa tudi njihovi videoportreti.

Pesnica Miljana Cunta je prejela nagrado za pesniško zbirko Nekoč smo zašli, zdaj se vračamo, v kateri "se oglaša suveren lirični glas, ki prestreza bitje pesničinega srca in utripajoče ritme minljivosti in trajanja". "Njena poezija nosi v sebi eterično lepoto zrelo zadrževanih občutij. Pesnici je uspelo poimenovati stvari, ki jih drugi opazimo kot pomembne šele, ko se poimenujejo na njen način," je dejal predsednik UO-ja Prešernovega sklada.

Dramska igralka Jana Zupančič nas je po Muhovičevih besedah prevzela "z vlogami iz zadnjih treh gledaliških sezon. Z njimi je v sferi igralske umetnosti posegla res visoko. Vloge gradi vedno tako, da je v njih vse, kar je zunanjega, organska posledica globokega uvida v notranje življenje dramskih likov in v notranje življenje gledališke artikulacije same. Svoje vloge objame, kakor objame školjka svoj biser, preden ga izoblikuje in pokaže."

Za mezzosopranistko Nuško Drašček je "značilno občudovanja vredno sprehajanje med različnimi žanri". "Z največjo lahkoto se giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Visoko obvladovanje pevske tehnike ji omogoča razpreti vse tančine svojega glasu, ki se v izrazu brez težav obarva tako lirsko kot koloraturno ali dramsko. In vedno navduši," je dejal Muhovič.

Tako rekoč v orbito izpostavljenih s področja likovnih in novomedijskih umetnosti prihaja akademski slikar, ilustrator in stripar Ciril Horjak. Kot je poudaril predsednik UO-ja Prešernovega sklada, zna Horjak z risbo "lucidno zajeti in prikazati karakter upodobljenih likov ter situacij. Zaradi angažiranosti in duhovite pripovednosti ga je mogoče primerjati s Hinkom Smrekarjem, ki ga on tudi študijsko preučuje. Med striparji izstopa, ker vsebine v stripovsko formo prevaja z navdušujoče in sproščujoče profesionalnim risarskim znanjem."

Režiserka in scenaristka Sara Kern s celovečernim prvencem Moja Vesna tokrat zastopa področje avdiovizualne umetnosti. "Gre za zgodbo soočanja s človeško izgubo in krhkostjo. Kernova je s svojim prvencem ustvarila presunljivo lep filmski portret družine, uspešen festivalski film in prvo uradno slovensko-avstralsko koprodukcijo. Vse troje navdušujoče bogati slovensko filmsko stroko in slovenski kulturni prostor," je dejal Muhovič. Film Sare Kern je svetovno premiero doživel v tekmovalnem programu Generation Kplus na 72. filmskem festivalu v Berlinu.

Med tokratne prejemnike nagrad Prešernovega sklada s področja arhitekture in oblikovanja prihaja Tomato Košir. "Prepoznan je po vrhunskem oblikovanju vizualnih sporočil, ki ga inovativno povezuje s fotografijo, ilustracijo, tipografskim znanjem in digitalno tehnologijo. Je specialist za področje oblikovanja časopisnih naslovnic, plakatov in vizualnih komentarjev k tekstom. Kljub časovnemu pritisku in odvisnosti od naročnikov, ki sta stalni sestavini njegovega dela, Košir nikoli ne ostane izven okvirov visoke likovne in semantično korektne profesionalnosti," je še dejal Jožef Muhovič.

Pesnik, ki je pesnil, da bi šle pesmi med ljudi
"Prešeren je bil pesnik. Gnan od ustvarjalne nuje ni pesnil zgolj zato, da bi dvesto let pozneje o njegovih verzih pisali doktorske disertacije in bi jih recitirali profesionalni dramski umetniki, ampak da bi šle med ljudi. Da bi jih brali in vzljubili ljudje vseh starosti, stanov in usmeritev," je pred proslavo o njenem konceptu povedal avtor Gregor Čušin. Prešernovo Zdravljico je tokrat recitiral igralec in pesnik Tone Kuntner.

Prešernovi poeziji je sledila plesna umetnost – baletna predstava Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga se opira na slovenske mitološke začetke in bogato pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Sytzeju Janu Luskeju v vlogi Povodnega moža in Monji Obrul v vlogi Urške so se na odru pridružili plesalke in plesalci Baletnega ansambla SNG-ja Maribor.

Proslave, ki jo je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na MMC-ju, Prvem programu Televizije Slovenija, na Prvem programu Radia Slovenija in 3. programu Radia Slovenija – Ars, sta se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Dan pred praznikom slovesno tudi v državnem zboru
Tudi v državnem zboru je potekala slovesnost, ki jo tradicionalno organizira odbor DZ-ja za kulturo. Predsednica DZ-ja je slovensko kulturo označila za srž naše narodne identitete. "Kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. Da brez njiju ni mogoče živeti, se človek zave šele, če ju izgubi. V moralni moči kulture je bilo in še zmeraj je zastopano spoznanje, da obstajajo resnice srca, ki jih razum ne pozna. Prav to je že pred več kot 200 leti v svoji poeziji upodobil France Prešeren," je dejala v nagovoru. Na Prešernov dan "ne obujamo zgolj spomina na našega genialnega poeta, temveč proslavljamo tudi vso slovensko kulturo, srž naše narodne identitete", je še poudarila predsednica DZ-ja.

Predsednica odbora DZ-ja za kulturo Sara Žibrat se je v svojem nagovoru osredotočila na izzive in priložnosti mlade generacije. Kot je dejala, imajo dandanes mladi številne priložnosti, da spoznajo svetovna središča, druge kulture in umetnosti, ob tem pa je ključen izziv majhnih narodov, da odprtemu umetniškemu duhu ponudijo spodbudno ustvarjalno okolje doma. Poudarila je, da se je že Prešeren na Dunaju ob študiju prava razvijal v evropskem demokratičnem duhu in postal ustvarjalec, ki je kultiviral naš posvetni jezik ter povezal slovensko narodno zavest z idejo Mlade Evrope. "V času Prešerna, ko je bilo prevladujoče mnenje doma usmerjeno proti napredni misli, se je ta misel k nam prenašala prek umetnosti," je še dodala.

Nato so v DZ-ju v kulturnem programu nastopili dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Kiara Katalinič in Miha Horvat sta nastopila z avtorsko skladbo z naslovom Vsaka misel nate, nato pa še z recitacijo dela Nine Dragičević. Larisa Varga in Ana Vukosavljević pa sta nastopili z recitacijami: Vrba Franceta Prešerna, Zidam Kajetana Koviča in Jablana Saše Pavček.