Noji morda res na videz neumno zrejo v svet, a so vseeno prav prebrisane živali. Vsaj ti v radijski igri Aleša Bergerja. Foto: EPA
Noji morda res na videz neumno zrejo v svet, a so vseeno prav prebrisane živali. Vsaj ti v radijski igri Aleša Bergerja. Foto: EPA
Anton Karinger: Triglav iz Bohinja
Triglav je pogost motiv tudi na delih slovenskih slikarjev. Foto: Narodna galerija

Aleša Bergerja je prevzela usoda nojev, ki jih na Gorenjskem gojijo za zakol. Napisal je radijsko igro Noji nad Triglavom. Ganljiva satira je mesto našla tudi v sklopu novosti igranega programa Radia Slovenija.

Napoved živalskega upora?
Bergerjevi noji nič kaj malodušno ne čakajo na usodo pod noži lakomnih kmetovalcev. V pravljici so tudi noji lahko bistri. In ti, ki ste jih spoznali na 1. programu Radia Slovenija, se zatečejo na Triglav, k velikemu očaku iz staroslovenskih legend. Najvišja slovenska gora tako tudi v času globalizacije, ko že vsak otrok ve, da najdemo po svetu še mnogo mogočnejše vzpetine, ohranja vlogo mitološkega varuha slovenskega naroda.

Kot najvišja gora slovenske zemlje je postal Triglav tudi v času narodnega preporoda Slovencev v 29. stoletju simbol neuklonljivosti slovenskega človeka. Tudi zato morda ni naključno, da je Aleš Berger v zgodbo o nojih vključil Triglav. Tako kot so zatirani Slovenci nekoč ponosno romali na Triglav, se tudi zatirane živali zatečejo nanj. Ali se tudi njihova usoda tako dobro izteče, kot se je iztekla usoda Slovencev, ki smo si priborili svojo državo, pa vam ne moremo izdati.