Tako lani na zasedanju Unescovega Odbora za svetovno dediščino v Sevilli kot letos v Brasilii je svetovalni organ Unesca ICOMOS ocenil izjemno univerzalno vrednost za Idrijo in španski Almaden, ki jo za vpis na seznam svetovne dediščine zahteva Konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini. Foto: MMC RTV SLO
Tako lani na zasedanju Unescovega Odbora za svetovno dediščino v Sevilli kot letos v Brasilii je svetovalni organ Unesca ICOMOS ocenil izjemno univerzalno vrednost za Idrijo in španski Almaden, ki jo za vpis na seznam svetovne dediščine zahteva Konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini. Foto: MMC RTV SLO
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova.
V najboljšem primeru bodo na Unescu o popravljeni kandidaturi projekta glasovali leta 2013. Foto: EPA
Idrija
Idrijski rudnik živega srebra je nekoč veljal za drugi največji tovrstni rudnik na svetu. Kot pravi legenda, naj bi ga okoli leta 1490 odkril neki izdelovalec škafov. Po legendi je v studencu namakal škaf in ga nato želel dvigniti, a je bil ta zaradi živega srebra v njem pretežek. Foto: MMC RTV SLO
Idrija ne gre na Unescov seznam

Po besedah enega izmed idejnih vodij projekta Sama Bevka bodo vztrajali naprej in dosje popravili na novo, razmislili pa tudi o morebitni novi sestavi, v okviru katere sodelujejo z idrijskim rudnikom. Vendar bo treba do novega odločanja še počakati, saj bi v najboljšem primeru na Unescu o projektu glasovali leta 2013.
Poslanec Samo Bevk vztraja, da je treba projekt Živo srebro in srebro: Almaden in Idrija s San Luis Potosijem vsekakor nadaljevati, vprašanje je le, v kakšni sestavi. Ko so se leta 2006 začele priprave na skupno prijavo rudnikov na Unescov seznam svetovne dediščine, je bil najprej v igri tudi Peru z rudnikom v Huancavelici, a je pozneje od kandidature odstopil. Morda je zdaj spet nastopil čas, da se k sodelovanju še enkrat povabi Peru ali katerega drugega partnerja, to je stvar premisleka, razmišlja Bevk.
Spet se je zataknilo pri sokandidaturi Mehike
Nominacija se je do zdaj predstavljala s tremi državami - Slovenijo, Španijo in Mehiko, ki so kandidirale že dvakrat, obakrat za en glas zgrešile vpis na seznam. Na srečanju Odbora za svetovno dediščino v brazilski prestolnici so prejeli osem od 13 glasov, torej en glas premalo za potrebno dvotretjinsko večino. Kot so zapisali na Unescu, imata tako Idrija kot Almaden v Španiji izjemno univerzalno vrednost, ki jo za vpis na seznam svetovne dediščine zahteva Konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini, a San Luis Potosi v Mehiki ne izpolnjuje meril konvencije. Svetovalni organ Unesca ISOMOS je tako svetoval, da se nominacija odloži, države pa naj jo znova preučijo in dopolnijo. Natančnejšo definicijo naj bi predložil predvsem del kandidature, ki se nanaša na mehiški rudnik, del, ki je težavo predstavljal že lani.
Nadaljnje sodelovanje z Mehiko vprašljivo
Skrb nad neuspehom projekta, ker Mehičani niso opravili svojega dela, kot je od njih zahteval Unescov Odbor za svetovno dediščino, je po poročanju Radia Slovenija še pred odhodom v Brazilijo izrazil župan Idrije Bojan Sever. Pri tem pa napovedal, da si bo Idrija v primeru neuspeha izbrala drugega partnerja.
Tudi po Bevkovih besedah Mehičani od lani niso dovolj prepričljivo popravili sokandidature, da bi skupna kandidatura dobila še en glas več, kolikor jih je ločil od vpisa na Unescov seznam. Če mehiška stran tudi v prihodnje ne bo znala dovolj dobro utemeljiti svojega dela kandidature, je nadaljnje sodelovanje torej vprašljivo.
S skupno kandidaturo več možnosti za zapis na seznam
Kot samostojna enota je bila Idrija na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine uvrščena že leta 1995, a se po Bevkovih besedah takrat na stvari ni delalo dovolj resno. 2006 je prišel nov zagon, ko je Španija predlagala skupni nastop. Bevk je prepričan, da ima Idrija s skupno kandidaturo kljub vsemu več možnosti za uvrstitev na seznam.

Idrija ne gre na Unescov seznam