Pobudnica in nosilka meddržavne kandidature alpskih držav je Švica; Slovenijo je na predstavitvi v Bernu zastopal Bojan Grobovšek, tamkajšnji veleposlanik Republike Slovenije.

Dosje za kandidaturo, ki vsebuje informacije o 156 od skupaj približno tisoč znanih najdišč prazgodovinskih kolišč v šestih državah, je plod tesnega sodelovanja arheologov in drugih strokovnjakov iz navedenih držav vse od leta 2004. Dosje Prehistoric Pile Dwellings around the Alps na 1300 straneh vključuje tudi standardiziran inventar vseh najdenih predmetov; pri sestavljanju tega pa je sodelovalo 30 ustanov in 130 ljudi iz šestih držav.

Direktor švicarskega Urada za kulturo Jean-Frederic Jauslin je med drugim poudaril, da bo kandidatura za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine gotovo bistveno prispevala k predstavitvi zgodovinske in kulturne vrednosti teh najdišč v javnosti ter k njihovi še boljši zaščiti.

Slovenski veleposlanik v Bernu Bojan Grobovšek se je švicarski strani zahvalil za nosilno vlogo pri projektu in povedal, da je na slovenski strani postopke usklajevalo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za zunanje zadeve pa skrbi za stike z Unescom.

Kje je naše mesto v tej zgodbi?
Slovenija je srednjeevropska in alpska država, kolišča na njenem ozemlju krajevno in kulturno povezujejo območja v Italiji in Avstriji, kjer je že v četrtem tisočletju pred našim štetjem obstajala civilizacija koliščarjev, prazgodovinska kolišča okoli Alp pa so pomemben arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva. Ostanki kolišč so bili na slovenskih tleh prvič odkriti leta 1875 na Ljubljanskem barju, od takrat je bilo na 150 kvadratnih kilometrih odkritih več kot 40 lokacij, zadnja pred nekaj tedni prav na naseljenem delu na robu ožjega središča Ljubljane.

Unescov "pečat" ozavešča ljudi o pomembnosti dediščine
Območje Ljubljanskega barja, ki je eno od najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji, uživa visoko stopnjo strokovnega varstva kot državni krajinski park. Kandidatura za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine bo gotovo prispevala k še boljši ekološki in siceršnji zaščiti tega območja.

Le kdo ni bral Bobrov?
Med širšo javnostjo v Sloveniji je živa zavest o obstoju civilizacije koliščarjev, deloma verjetno tudi zato, ker so najdišča zelo blizu prestolnice. Koliščarska kultura in civilizacija sta našli svoje mesto tudi v mladinskem zgodovinskem romanu pisatelja Janeza Jalna Bobri, ki je izšel v 40. letih prejšnjega stoletja.

Živo srebro in srebro
Slovenija je Unescovemu Centru za svetovno dediščino v Parizu skupaj s partnerji predala tudi dokumentacijo za nominacijo Živo srebro in srebro. Almaden in Idrija s San Luis Potosijem. S Španijo kot vodilno partnerico in Mehiko je Slovenija že pred dvema letoma oddala zajeten dosje nominacije.

Serijsko medcelinsko kandidaturo bogate tehniške dediščine živega srebra v povezavi s srebrom je odbor za svetovno dediščino obravnaval na zasedanju v Sevilli junija 2009, a je končno odločitev odložil, da bi države predlagateljice dopolnile gradiva z natančnejšimi podatki o tehniški dediščini San Luis Potosija ter podrobneje pojasnile ukrepe za odpravo nevarnosti za okolje in zdravje ljudi zaradi zdaj že opuščene proizvodnje in porabe živega srebra.

Nominacija bo predvidoma na dnevnem redu letošnjega zasedanja odbora v Brasilii konec julija 2010.