World Digital Library, ki deluje pod okriljem organizacije Unesco, brezplačno ponuja na ogled redke rokopise, zemljevide, knjige, filme, zvočne posnetke in fotografije, ki naj bi prispevali k boljšemu medkulturnemu razumevanju. Od Googlove strani se novi arhiv torej razlikuje po tem, da se ne omejuje le na knjige, od Europeane pa po tem, da se specializira za ožje področje - na dokumente z zgodovinsko in kulturno vrednostjo.

Se bo pridružila tudi Slovenija?
Digitalna knjižnična gradiva so objavljena v izvirnem jeziku, spremlja po jih prevod v (za zdaj) sedmih jezikih: arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, portugalskem, ruskem in španskem. Billington in skupina, ki stoji za projektom, upajo, da se bo do konca leta digitalni knjižnični zgodbi s svojimi prispevki pridružilo 60 držav. K sodelovanju so vabljeni vsi, saj - po Billingtonovih besedah - ne gre za "zasebni klub"; sicer zelo dobro digitalizirana Kongresna knjižnica ni edini motor tega velikega projekta.

Od prvega romana do prvega zemljevida novega sveta
Ena glavnih nalog organizacije Unesco je neovirano širjenje znanja in kulture, zato Svetovna digitalna knjižnica vsekakor sodi v njen koncept. Omeniti velja le nekaj najbolj dragocenih digitaliziranih vsebin: zaklad japonske literature Princ in dvorne gospe Murasaki Šikabu iz 11. stoletja, zemljevid, na katerem je prvič omenjena Amerika in ki ga je leta 1507 narisal nemški menih Martin Waldseemueller, ali pa Biblijo v aleutskem jeziku. Francija je na primer prispevala prvi filmski posnetek sploh (delo bratov Lumiere na koncu 19. stoletja) ter prvi ohranjeni posnetek francoske himne, slovite Marseljeze.

Drsenje po časovnem traku uporabniku omogoča primerjavo med različnimi konci sveta v določenem izseku zgodovine. Približno desetina "virtualnih eksponatov" - trenutno je vseh skupaj 1.200 - je iz Afrike; najstarejša je 8000 let stara stenska slikarija ranjenih antilop.

A. J.