Po štirih letih priprav bodo torej slovesno zagnali Svetovno digitalno knjižnico (World digital library), stran pa bo na voljo v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, portugalskem, ruskem in španskem jeziku, prav tako pa bo vsebovala tudi vsebine v drugih jezikih.

Osnovni namen je promovirati neangleške in nezahodne vsebine
Projekt je nastajal v sodelovanju Unesca, ameriške Kongresne knjižnice in še 32 drugih partnerjev z vsega sveta. Med drugim bomo tako lahko slišali pripoved o ameriškem sužnju iz ust njegovega vnuka, starega 101 leto, in si ogledali zemljevide sveta iz 17. stoletja ter brazilske fotografije iz 19. stoletja. Prav tako si bomo lahko ogledali videoposnetke in dokumente kuratorjev, ki pojasnjujejo, zakaj je njihovo delo pomembno in kaj lahko oni povejo o svetu.

Uporabniki bodo lahko dokumente iskali po kraju, času, temi in tipu predmeta, zbirka pa bo, poleg že omenjenih, vključevala tudi glasbene posnetke, fotografije, arhitekturne skice in mnoge druge predmete, ključne za neko kulturo. Namen Svetovne digitalne knjižnice je promovirati mednarodno razumevanje, in sicer tako, da na spletu širi neangleško in nezahodno vsebino.

Ali bo doživela takšen odziv kot Europeana?
Takšne spletne zbirke so po navadi med spletnimi uporabniki toplo sprejete. Spomnimo le, da je lanskega novembra Evropska unija predstavila skupen spletni arhiv evropske kulture Europeana, ki združuje več kot 1.000 knjižnic, muzejev in drugih institucij. Europeano so morali takoj po začetku delovanja za kratek čas zapreti zaradi sesutja strežnika. Stran je namreč obiskalo po deset milijonov ljudi na uro.

B. K. (po Guardianu)