Povod za to je bilo poročilo italijanskega ministra za kulturne dobrine Sandra Bondija, ki je - tako poroča Die Welt - zapisal, da je zaradi "razpadanja in zanemarjenosti" stanje v Pompejih preprosto nevzdržno. Same izkopanine menda zaradi slabega upravljanja s Pompeji, ki so od leta 1997 tudi del Unescove svetovne kulturne dediščine, še niso ogrožene, spomenik kot celota, pa ni 'ničemur več podoben'.
Izredna akcija rimske vlade
Kanalizacija in pešpoti so popolnoma neurejene, veterinarskega nadzora nad živalmi, ki lazijo ali tacajo po ostankih avgusta leta 79 pod vulkanskim pepelom in lavo pokopanega mesta, tako rekoč ni in edina restavracija deluje z izgubo ter ni nič podobna gostinskim objektom, kakršni naj bi stali na območju kulturnih znamenitosti, ki so bistvenega pomena ne le za eno samo državo, temveč za ves svet. Pomena Pompejev in drugih arheoloških najdbišč za sloves in promocijo države v svetu se italijanska vlada še kako dobro zaveda. Zato je tudi nemudoma odobrila akcijo za reševanje težav v Pompejih in zanjo namenila precej denarja.
Leta 1599 se za Pompeje ne zmeni nihče
Pompeji so eno najbolj znamenitih arheoloških najdbišč na svetu. Ta status so si pridobili že pred več kot 150 leti oziroma nemudoma po odkritju leta 1748. Razlog je bila tako rekoč popolna ohranjenost starodavnega mesta, spomin na katerega se je v 1700 letih popolnoma izgubil. Ker lokacije mesta nihče ni poznal, je bilo odkritje povsem naključno. Leta 1738, ko so kopali temelje za novo poletno palačo neapeljskega kralja Karla Burbonskega, so delavci naleteli na ostanke Herkulaneuma, mesta, ki ga je tako kot Pompeje uničil izbruh Vezuva leta 79. Pravzaprav je resnica nekoliko drugačna. Sledi mest so bile prvič odkrite že leta 1599, ko so pod nadzorom Domenica Fontane grebli novo strugo reke Sarno, vendar pa se takrat nihče ni potrudil pogledati, kaj vse se skriva pod debelim nanosom vulkanskega peska.
Rimski imperij v času Flavijcev
Stanje, v katerem so našli Pompeje in Herkulaneum, je najlepši materialni dokaz starega rimskega imperija na vrhu svojih moči. Nesreča se je zgodila v času vladavine dinastije Flavijcev oziroma v letu, ko je oblast z Vespaziana prešla na Titusa. Oba vladarja tako kot tudi njunega naslednika, zadnjega Flavijca, Domitiana, so kritizirali zaradi centralizacije oblasti, vendar pa je trojici treba priznati, da je uspešno izvedla reforme, ki so omogočile stabilnost imperija daleč v tretje stoletje. Vsi trije so oporo za svoje vladanje tudi vedno bolj iskali v vojski, marginalizirali so vlogo senata, sami pa so bolj kot 'prvi med enakimi državljani' imeli vlogo pravega imperatorja.
V tem rimskem imperiju so imeli Pompeji vlogo pomembnega in uspešnega trgovskega mesta, medtem ko je bil do danes bolje ohranjen Herkulaneum počitniško letovišče. Herkulaneum ljubitelje antike danes navdušuje z izjemnimi stenskimi poslikavami v vili Oplontis, ob ogledu katerih sodobni človek dobi predstavo o razkošnem življenju, ki so ga uživali premožni državljani zgodnjega obdobja rimskega imperija. Pompeji in Herkulaneum so tako zares izrednega civilizacijskega pomena, saj nam nazorno predstavljajo eno od obdobij civilizacije, ki je močno zaznamovala zgodovino številnh evropskih narodov oziroma 'starega kontinenta' v celoti.
Polona Balantič