Ideja o vzpostavitvi kulture soseske se po besedah Iva Svetine, predsednika Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki je pobudnik projekta, navezuje na projekt literarne promenade, ki se je pred leti zgodil v Tivoliju. Predvsem pa je specifična lokacija sama tista, ki je vodila do rojstva in izvedbe ideje. Na območju, ki obsega komaj kaj več kot kvadratni kilometer površine, so združeni Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Moderna galerija, Narodna galerija, SNG Opera in balet Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej in Društvo slovenskih pisateljev (DSP). V središču Kulturne četrti stoji Bernekerjev spomenik Primožu Trubarju pred vhodom v park Tivoli. "To je taka koncentracija, ki že sama po sebi kliče k temu, da se z njo nekaj naredi, da se ustanove povežejo," je dejal Svetina.

Pisatelji kot povezovalni element
Naštete institucije pokrivajo zelo širok spekter ustvarjalnosti, od likovne umetnosti, prek glasbe in baleta do dediščine. Vlogo pisateljev pa Svetina vidi v tem, da so lahko s svojim delom, z besedo, povezovalni element. Dodaja, da pri tem pisatelji niso v privilegiranem položaju, ampak so prav oni tisti, ki jim lahko Kulturna soseska veliko da. "Mi nimamo rednih obiskovalcev, nimamo abonmajev, imamo pa veliko prireditev tako v lastni hiši na Tomšičevi kot drugod po Sloveniji," je poudaril.

Štiri skupne prireditve letno
V sklopu Kulturne soseske so se za zdaj dogovorili za štiri skupne prireditve na leto – jeseni, pozimi, zgodaj spomladi in ob koncu sezone. Te prireditve vidijo kot nadgradnjo prireditev, kot so, denimo, dan odprtih vrat ali Ta veseli dan kulture, pa Muzejska noč, ki jo pripravljajo muzeji in galerije. Dogajanje bi potekalo ves dan, zvečer pa bi se končalo s predstavo v ljubljanski Operi ali z literarnim večerom na DSP-ju.

Od delavnic za otroke na sprehodu do izjave o sodelovanju
Odprtje Kulturne soseske se bo zgodilo v četrtek, 17. septembra, ob 18. uri z začetkom pred MGLC-jem in s sprehodom po Kulturi soseski s pisateljem Matjažem Pikalom. Ustavili se bodo v vseh sodelujočih ustanovah, v katerih jim bodo predstavili drobec iz svoje ponudbe.

V Narodnem muzeju Slovenije se bo mogoče pobliže seznaniti z neandertalsko piščaljo iz jame Divje babe. Na dediščino, ki priča o naši preteklosti, je, kot pravi Svetina, treba vedno znova in znova opozarjati, prav tako je treba z našim kulturnim in umetnostnim bogastvom čim prej seznanjati otroke. Že dopoldne v vseh sodelujočih ustanovah potekajo delavnice in vodstva za otroke, večerno dogajanje pa se bo sklenilo s koncertom na DSP-ju ter s podpisom izjave o sodelovanju. Ta bo, kot je še povedal Svetina, dovolj splošna, pozneje pa nameravajo razviti še posamične oblike sodelovanja.

Sodelovanje, ki bogati in prinaša dodano vrednost
V projektu Kulturna soseska Svetina vidi eno tistih sodelovanj in povezovanj med institucijami, v katerem bodo resnično lahko drug drugega bogatili, obiskovalci pa bodo z njo deležni dodane vrednosti. Možnosti za povezovanja je veliko. Vseh trenutno morda niso niti evidentirali, pravi Svetina, ki na prihodnost projekta gleda z optimizmom.

Pokroviteljstvo nad projektom je že prevzel ljubljanski župan Zoran Janković, v prihodnje pa Svetina upa, da jim bo od ljubljanske mestne občine uspelo pridobiti tudi dodatna sredstva. "Danes, ko vse sodelujoče ustanove delujejo v skrajno zaostrenih finančnih razmerah, je vsak dodatni strošek, še zlasti nenačrtovan, breme, ki ga težko pokrijejo," je poudaril.

Današnji dogodek odprtja bo za obiskovalce brezplačen, za naprej pa razmišljajo tudi o vstopninah. "Danes je skorajda nujno, da vsi ustvarjamo lasten prihodek. DSP ga lahko ustvarja le iz članarine, galerije in muzeji pa se zelo trudijo in ga precejšen del ustvarjajo iz vstopnin in podobno," pravi Svetina. Kot dodaja, bi bilo nerazumno, če bi ob tarnanju, kako se zmanjšujejo sredstva za kulturo, pozneje za prireditve, ki bi imele podrobno razdelan program, ne pobirali vstopnine. Kulturno sosesko v časih, ko se sredstva za kulturo zmanjšujejo, razume tudi kot eno izmed oblik, s katero skušajo pokazati, da so tudi sami pripravljeni več vložiti v kulturo s svojim lastnim delom.