Londonski župan Boris Johnson je že decembra razglasil zmagovalca natečaja New Bus for London: prvo mesto si delita različici podjetja Capoco, ki izdeluje avtobuse, in tandem Astona Martina in arhitekturnega biroja Foster and Partners. Na koncu bo izbrana ena sam oblikovalska rešitev, še prej pa so na vrsti proizvajalci, ki morajo predlagati, kako bi tiste zanimivejše oblikovalske rešitve tudi uresničili. Če bo šlo vse po načrtih, bodo novi dvonadstropni avtobusi modela Routemaster na cesti že leta 2011.
Kdo je slavni "rdečko"?
Prvotne dvonadstropne avtobuse Routemaster je podjetje AEC izdelovalo med letoma 1954 in 1968; ker so se opirali na tehnologijo, ki je bila razvita z izpopolnjevanjem letal med drugo svetovno vojno, je šlo za precejšen tehnološki napredek, dvonadstropniki pa so veljali za neverjetno "okretne". Iz prometa so jih počasi umaknili leta 2005, ker niso bili dostopni za invalidske in otroške vozičke. V obtoku ostajata dve turistični liniji v središču Londona.
Nekateri bi se morda morali še naprej držati zgradb ...
Predlogi vseh 50 udeležencev natečaja New Bus for London so na ogled v londonskem muzeju prometa (Transport Museum). Nekaj idej je menda precej bizarnih: Guardianov kritik je, denimo, predlog nedavno umrlega češkega arhitekta Jana Kaplickyja opisal kot "hobotnico na kotalkah".
Če bo Fosterjev projekt resnično zaživel, bo to ena redkih priložnosti, da je arhitekt oblikoval zares uporabno motorno vozilo (celo Frank Lloyd Wright, ki je slovel po svoji "obsedenosti" z avtomobili, je le preoblikoval že obstoleče modele, na primer Lincoln Continental). Britanci se še dobro spomnijo "konceptualnega" avtomobila Z Car, ki ga je predlani predlagala uspešna arhitektka Zaha Hadid, pa ni videti, kot da bi se na resnični cesti lahko obnesel (znajti bi se bilo treba denimo brez odbijačev, luči ali brisalcev).
Nesrečna usoda "cestnega torpeda"
Treba pa je omeniti častno izjemo: Richard Buckminster Fuller (1895-1983) si je na začetku tridesetih let 20. stoletja zamislil neverjetni avto Dymaxion, aerodinamičen "cestni torpedo" na treh kolesih, ki bi bil še danes videti pred svojim časom. Fuller je preizkusil prototipe in bil pripravljen na serijsko proizvodnjo, nato pa je vmes posegla usoda: na poti na svetovni sejem v Chicagu je bil Dymaxion vpleten v nesrečo, v kateri je voznik umrl. V drugem avtomobilu je bil menda znan politik, zato so tisti avto umaknili s prizorišča, še preden je prišla policija. Vsa krivda je padla na Fullerja in čeprav je bil kasneje oproščen, je bila škoda narejena - iz Dymaxiona ni bilo nikoli nič
A. J.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje