Udeležence znanstvenega srečanja, ki poteka v dvorani Slovenske matice, je v uvodu nagovoril minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je spomnil na veliko prireditev, srečanj in izidov knjig v Trubarjevem letu ter poudaril, da se je država v tem letu "držala modro", saj je podprla nekaj večjih projektov.

Predsednik Slovenske matice Milček Komelj je v svojem nagovoru dejal, da se nam v letu, ko je bilo toliko prireditev posvečenih Primožu Trubarju, zagotovo ne bo izmuznila nobena podrobnost o njem. Kot je dejal, bi bil položaj Slovencev brez Primoža Trubarja danes bistveno drugačen, Trubarja pa označil kot "naš prvi gen, očeta naroda in književnosti".

Namen je umestitev slovenske reformacije v evropski okvir
Namen simpozija je po besedah vodje Saša Jeršeta umestiti slovensko reformacijo v evropski okvir in predstaviti podlage političnega protestantizma v slovenskih deželah. Simpozij bo tudi tematiziral Trubarjevo teološko in politično misel, njegov odnos do Katoliške cerkve ter njegova prizadevanja za oblikovanje protestantske cerkvene organizacije.

Marko Štuhec s Filozofske fakultete v Ljubljani se je tako posvetil konceptom in perspektivam modernega zgodovinopisja na temo reformacije in protestantizma. V raziskovanju reformacijskih gibanj v zadnjih dveh, treh desetletjih so se namreč zgodile nekatere precej pomembne spremembe v poudarkih. Zgodovinarje danes vse bolj zanima odnos med verskimi gibanji in družbo, kulturo in političnim razvojem, vse manj pa se ukvarjajo s teološko podlago in z verskimi idejami različnih reformacijskih gibanj.

Šklopov mlin pod Kukmako Trubarjev rojstni kraj
Boris Golec, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU pa je rekonstruiral imaginarni Trubarjev rojstni list in osebno izkaznico ter pod vprašaj postavil letnico in kraj rojstva. Kot mogoči letnici rojstva je tako navedel 1507 ali 1509. S preučevanjem serije turjaških urbarjev od leta 1464 naprej, pritegnitvijo novih virov in ponovno interpretacijo že znanih podatkov pa je ugotovil, da se Trubar pravzaprav ni rodil v Temkovem mlinu pod Rašico, kjer je danes urejena Trubarjeva domačija, temveč približno 400 metrov vzhodno v Šklopovem mlinu pod Kukmako.

Primož Malnar prevzel priimek od matere
Poleg tega je ugotovil, da je bil oče Primoža Trubarja Mihelj v urbarskih omembah dosledno naveden kot Mull(n)er, saj ni bil iz Trubarjevega rodu, temveč le oženjen z Jero Trubar. Primož je tako na Rašici veljal za Malnarjevega, za priimek Trubar pa se je odločil šele v šolah. Golec je v svojem prispevku obravnaval še Trubarjev osebni pečatnik, etimologijo priimka in najzgodnejši dokument s Trubarjevim lastnoročnim podpisom in pečatom, listino, izdano v Laškem leta 1533.

Golec je še dodal, da bil bi vesel, če bi nova spoznanja o Trubarju dosegla širše množice. Ureditev še ene Trubarjeve domačije na Rašici po njegovem prepričanju ni smiselna, bi pa bilo treba opozoriti, da Trubarjeva domačija, na kateri je urejena muzejska zbirka, ni pravi Trubarjev rojstni dom. Kot je dejal, je sam že pozval občino Velike Lašče, javni zavod Trubarjevi kraji in krajevni odbor na Rašici k postavitvi spominskega obeležja na domačiji pri Šklopovih, kjer se je Trubar dejansko rodil.

V petek predvsem o umestitvi Trubarja v njegov čas
Popoldansko nadaljevanje simpozija je namenjeno predstavitvi Trubarjevega časa. Referate na to temo bodo prispevali Sašo Jerše, Arno Strohmeyer, Tomislav Vignjevič, Maja Žvanut in Henri Blocher. V petek, 10. oktobra, se bodo sodelujoči posvetili predvsem umestitvi Trubarja v njegov čas.

B. K.