Novela ureja terminološke spremembe na področju žive oziroma po novem nesnovne dediščine, prav tako razglašanje kulturnih spomenikov na področju nesnovne kulturne dediščine, jasneje opredeljuje delitev na spomenike lokalnega in državnega pomena ter določa vsebino akta o razglasitvi. Podrobneje ureja tudi način določitve pristojne organizacije za varstvo nesnovne dediščine ter možnost sofinanciranja ohranjanja spomenikov nesnovne dediščine iz javnih sredstev.

Vsebuje nekaj manj obsežnih sprememb in dopolnitev, in sicer omejuje rok veljavnosti kulturno-varstvenih pogojev in soglasij za posege v dediščino, ukinja volontersko pripravništvo na področju varstva kulturne dediščine ter ureja strokovno delo na področju varstva. Bojana Muršič iz SD-ja je v predstavitvi stališč opozorila ravno na ukinitev volonterskega pripravništva na področju javne službe varstva kulturne dediščine in opozorila, da mora ministrstvo izboljšati možnosti za opravljanje klasičnega pripravništva ter s tem diplomantom omogočiti opravljanje strokovnega izpita.

Potreba po temeljiti prenovi zakonodaje
Poslanci so ob izkazani podpori noveli med drugim opozorili tudi na potrebo po temeljiti prenovi zakonodaje s področja kulturne dediščine. Bojan Dobovšek (NP) meni, da je skrajni čas, da se opravi širša razprava in poiščejo celostne rešitve za to področje. Ljudmila Novak iz poslanske skupine NSi je med rešitvami, ki jih prinaša novela, izpostavila omejitev veljavnosti kulturno-varstvenih dovoljenj, ki bo, kot je dejala, pripomogla k temu, da bodo lastniki objektov kulturne dediščine bolj motivirani, da obnov ne bodo vlekli v nedogled.

Poslanci so zavrnili dopolnilo poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Ta je želela vsaj na simbolni ravni poudariti vlogo samoupravnih narodnih skupnosti na področju varovanja kulturne dediščine. Pred tem sta dopolnilo, s katerim bi tudi samoupravne narodne skupnosti vključili v varstvo kulturne dediščine, zavrnila že komisija za narodne skupnosti in matično delovno telo.