Nihče natančno ne ve, kje je kip stal in kako je bil videti (takole si ga je zamislil Salvador Dali). Verjetno so ga zgradili ob obali, tako da je gledal na odprto morje. Kolos so ga imenovali zaradi njegove izjemne velikosti. Segal je namreč 37 metrov visoko in bil viden že z odprtega morja. Foto:
Nihče natančno ne ve, kje je kip stal in kako je bil videti (takole si ga je zamislil Salvador Dali). Verjetno so ga zgradili ob obali, tako da je gledal na odprto morje. Kolos so ga imenovali zaradi njegove izjemne velikosti. Segal je namreč 37 metrov visoko in bil viden že z odprtega morja. Foto:
Takole je rodoškega Kolosa (ime je dobil zaradi svoje velikosti) leta 1721 naslikal Philip de Bay. Od srednjega veka dalje so ga najraje upodabljali v razkoraku čez pristanišče, čeprav je, če upoštevamo takratno poznavanje gradbeništva, nemogoče, da bi samostojno stal.
Pristanišče na Rodosu
Po potresu, ki je kip podrl, so Kolosove ruševine ostale nedotaknjene vse do 7. stoletja, ko so otok zasedli muslimani. Osvajalci so bron odpeljali v Sirijo in ga tam pretopili.

Da bi proslavili osvojitev otoka Rodosa, ki je bil v njihovi mitologiji dom boga sonca Helija, so stari Grki po dvanajstih letih naporov leta 290 pr. n. š. (na način, ki je bil presenetljivo podoben mnogo poznejši gradnji Kipa svobode) postavili 37 metrov visok kip Kolosa s krono iz sončevih žarkov. Ko se je pičlih 66 let pozneje med potresom zrušil v morje, je bilo njegove vladavine nad pristaniščem Lindos konec - do zdaj.

Ne bodo se trudili z natančnim posnetkom izvirnika
Župan otoka Hatzis Hatziefthimiou je prejšnji teden v Dubaju predstavil podvig, ki bi lahko bil za zdaj največji umetniški projekt 21. stoletja. Nemški umetnik Gert Hof namreč obljublja, da bo kip postavil nazaj. Tako kot njegov starodavni soimenjak bo tudi novi Kolos posvečen miru, deloma pa bo zgrajen iz stopljenih kosov orožja z vsega sveta. V duhu časa bo novi kip seveda precej večji od prejšnjega; skupina umetnikov iz Kolna s Hofom na čelu je namreč trdno odločena, da se ne bodo spustili po poti posnemanja izvirnika.

Vulgarno ali vizionarsko?
Kot poroča britanski The Guardian, so v preteklosti privrženci "novega" Kolosa že večkrat prišli navzkriž z močnim grškim arheološkim lobijem. Najbolj vroče je bilo med odštevanjem do poletnih olimpijskih iger leta 2004, ki so jih gostile Atene. Nasprotniki projekta so se razburjali, da bi bil bleščeč, megalomanski kip ne le žaljiv za prišleke, ampak tudi skrunitev grške kulturne dediščine. "Monumentalnih del se ne da reproducirati iz preprostega razloga - kaj lahko se sprevržejo v karikature samih sebe," je takrat vztrajal Hatziefthimiou.

Kaj je zdaj torej drugače?
Novodobni Kolos bo poleg železne tudi nekakšna inovativna svetlobna skulptura, pravzaprav "najvišja svetlobna skulptura na svetu", vsaj po napovedih grškega vodje projekta Dimitrisa Koutoulasa sodeč. V višino bo kip meril med 60 in 100 metrov, vanj pa se bo dalo tudi vstopiti.

Projekt, ki je še globoko v načrtovalni fazi, bo po prvih napovedih stal vsaj 200 milijonov evrov. To ni tako grozno, ker je - in to je še nekaj, kar se je zgodilo prvič - denarno pomoč obljubilo več mednarodnih organizacij, med njimi tudi World Trade Centre Association.

Ana Jurc