Sredstva, namenjena ministrstvu, v prihodnjem letu zmanjšana
Predlog proračuna za prihodnji dve leti je predstavil državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan. Kot je povedal, je postopek potekal v dveh fazah; prva je bila julija letos in je upoštevala ponovno uvedbo fiskalnega pravila, druga je sledila po poplavah.

Ministrstvu za kulturo bo v letu 2024 namenjenih predvidoma 230 milijonov evrov oz. 13 milijonov evrov manj integralnih sredstev v primerjavi z že sprejetim proračunom za prihajajoče leto. K temu je po besedah državnega sekretarja treba prišteti dodatnih 23 milijonov iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva, ki so načrtovana v vrednosti 13 milijonov evrov.

Ker so bili v poplavah poškodovani tudi številni spomeniki in javna kulturna infrastruktura, je tudi kultura vključena v solidarnostni sklad, pri čemer pa ta sredstva še niso vključena v proračun. Tik pred potrditvijo je tudi podnebni sklad, kamor bo kultura uvrščena prvič, kar bo prav tako prineslo dodatna sredstva za energetsko sanacijo javne kulturne infrastrukture in druge ukrepe, je povedal Rusjan.

Zamrznitev sredstev za AV-produkcijo meče slabo luč na državo
Zaradi inflacije so po njegovih besedah povišali tako nekatere postavke kot tudi umetnostne programe, so pa naredili rez pri denarnih spodbudah za AV-produkcijo. To postavko so iz predloga proračuna za leto 2024 umaknili, so jo pa ohranili v predlogu proračuna za leto 2025. Glede denarnih spodbud za AV-produkcijo se sicer dogovarjajo z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, da bi se ta postavka prenesla tja, je še povedal Rusjan.

Za leto 2025 pa je v predlogu proračuna predvidenih 234 milijonov integralnih sredstev, iz načrta za okrevanje in odpornost je predvidenih 16 milijonov ter 21 milijonov kohezijskih sredstev.

Član sveta Aleš Pavlin je bil po drugi strani kritičen do zamrznitve denarnih spodbud za AV-produkcijo in ga je označil za enega najškodljivejših mogočih ukrepov na tem področju. Po njegovem mnenju imajo slovenski avdiovizualni producenti že dogovorjene koprodukcije, ki so zaradi tega ukrepa nenadoma onemogočene, predvsem pa ukrep odvrača tujce od prihodnjega sodelovanja s Slovenijo in s tem meče slabo luč na državo. Opomnil je, da je bila Slovenija ena zadnjih držav v Evropi, ki je uvedla ta ukrep, in da je bila zato vedno nekonkurenčna. Zdaj ko jim je končno uspelo izgraditi znamko Slovenije kot snemalne destinacije, je ministrstvo pozval, naj znova razmisli in tega ne uniči.

Člani sveta pozdravljajo prizadevanja ministrstva za kulturo, da skuša izpadla sredstva v integralnem proračunu za prihodnji dve leti kompenzirati skozi druge vire. Obenem dajejo pobudo, naj ministrstvo znova razmisli glede zamrznitve denarnih spodbud za AV-produkcijo za leto 2024.

Orkestrom in kulturnim oddajam izkazana podpora
Ena od točk današnje seje je bila tudi podpora delovanju Simfonikov RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija. Kot je pojasnila predsednica NSK-ja Uršula Cetinski, je NSK na seji odbora DZ-ja za kulturo v sredo, ki je obravnaval finančni položaj Radiotelevizije Slovenija (RTVS), že izrekel podporo ohranitvi omenjenih orkestrov.

Na NSK pa se je tik pred sejo obrnil tudi kolektiv uredništva oddaj v kulturi pobudo, če bi lahko spregovorili tudi o po njihovem mnenju napovedanih škodljivih spremembah glede oddaj Kultura in Osmi dan.

Člani NSK-ja so sprejeli sklep, da podpirajo, kot so izrazili že v DZ-ju, neokrnjeno delovanje in stabilno sofinanciranje Simfonikov, Big Banda in zborov RTV Slovenija ter da se pridružujejo pozivu kolektiva uredništva oddaj v kulturi in podpirajo njihov poziv, naj se oddaje o kulturi ne krajšajo in časovno premikajo.

Člani sveta so se na današnji seji seznanili še s predlogom Pravilnika o določitvi kriterijev za status nevladnih organizacij v javnem interesu, na katerega niso podali pripomb.