Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da bi se lahko zaradi pobude glasovanje preložilo za mesec ali dva.

Prvotno je bilo predvideno, da bo državni zbor danes glasoval o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini zaradi izjemnih dosežkov na področju umetnosti in določa pogoje in postopek za njegovo priznanje.

Omenjeni zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974, ki je po mnenju ministrstva zastarel in pomanjkljiv, predvsem v tem, da ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, kar predstavlja tveganje za neenako obravnavo. Septembra potrjen predlog zakona pa transparentno določa merila za dodeljevanje pravice in višino dodatka. S predlogom zakona na ministrstvu za kulturo tako po več desetletjih neurejenega stanja urejajo to področje, so zapisali septembra, ko je vlada potrdila predlog.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala poslanka SDS-a Karmen Furman, SDS predlaga izvedbo posvetovalnega referenduma še pred sprejetjem dokončne parlamentarne odločitve, na referendumu pa naj bi se volivci izrekli, ali podpirajo potrditev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti v državnem zboru. V največji opozicijski stranki SDS menijo, da bo zakon omogočil prejemanje dodatka k pokojnini zgolj za peščico privilegiranih državljank in državljanov.

Furman: Zakon kulturnike postavlja v neenak položaj
Furman je pobudo za posvetovalni referendum med drugim utemeljila z besedami, da omenjeni zakon kulturnike postavlja v neenak položaj, vlada pa po njenem mnenju z omenjenim dodatkom tudi ruši pokojninski sistem. Opozorila je tudi, da seznam prejemnikov dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti še ni javno objavljen in da vlada v predlogu zakona ni navedla niti dveh evropskih držav, ki bi imeli enak ali podoben sistem dodeljevanja dodatkov.

DZ naj bi o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti zdaj odločal po obravnavi in glasovanju o predlogu SDS-a za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonskem predlogu.

Rusjan: Gre za politični manever
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je dejal, da je ministrstvo za kulturo negativno presenečeno nad pobudo SDS-a, in jo označil za politični manever. Dodal je, da bodo največjo škodo zaradi tega utrpeli prav umetniki.

Državni sekretar je še poudaril, da predlog zakona vpeljuje jasna merila za dodelitev dodatka, jasno določa upravičence in višino dodatka ter izboljšuje več desetletij star sistem. Glede sprejetja zakona sam meni, da se lahko to zdaj zavleče za mesec ali dva, so pa na ministrstvu za kulturo prepričani, da bo zakon na koncu izglasovan v DZ-ju.

Rusjan je prav tako spomnil, da je prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti iz vrst SDS-a podelil osem izjemnih pokojnin za posebne zasluge na področju kulture, stranke SDS pa to takrat ni motilo.

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj za upravičenost do dodatka.

Sorodna novica Vlada je potrdila predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

Na seznamu je skupno 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo, nagrada Prešernovega sklada, ki jo mora spremljati še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, in državna odlikovanja za delo na področju umetnosti, ki jih spremlja še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada s seznama ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.

Prevetritev seznama na vsakih pet let
Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.