Arhiviranje vsebin na spletu so v Narodni in univerzitetni knjižnici med redne dejavnosti uvrstili leta 2008, te dni pa svoj spletni arhiv predstavljajo javnosti v okviru konference mednarodnega konzorcija za trajno ohranjanje spletnih vsebin.

Te dni torej lahko izvemo vse o tehničnih možnostih in novostih pri arhiviranju, zlasti pa želijo izpostaviti arhiviranje tvitov, saj je takšne vsebine precej težje zajemati kot klasične. Po besedah vodje enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice Matjaža Kraglja je za raziskovanje določenega prostora ali zgodovinskega obdobja to izjemno uporaben vir informacij, ki dopolnjuje druge vire.

Predvsem se jim zdi smiselno arhiviranje tistih tvitov, ki so povezani z volitvami ter pomembnejšimi družbenimi, športnimi in kulturnimi dogodki.

V takih primerih je treba na prvem mestu zajeti izbor uveljavljenih spletnih mest ustanov ali družbeno bolj prepoznavnih avtorjev. Ker pa se hkrati velika količina informacij ustvari in objavi tudi na družabnih omrežjih, si ne smejo privoščiti, da ne bi zbrali in ohranili vsaj del tega gradiva za naše zanamce, poudarja Kragelj.

Arhiviranja premalo zaradi kadrovske podhranjenosti
Poleg tega NUK na konferenci predstavlja orodje za dejavno sodelovanje uporabnikov na spletnem arhivu. Le-ti bodo lahko ustvarjali svoje zapiske, zbirke, vsebino delili z drugimi uporabniki in tako soustvarjali spletni arhiv. Pomen spletnega arhiva je Kragelj ponazoril s primerom spletne strani preminulega alpinista Tomaža Humarja, ki je na spletu ni več, v spletnem arhivu NUK pa hranijo njeno kopijo, ki ostaja tudi javno dostopna.

Zaradi kadrovske podhranjenosti uspejo arhivirati le manjši izbor slovenskih spletnih mest. Po Kragljevih besedah si želijo arhivirati obsežnejši delež Slovenike na spletu. V letu 2013 bodo poskusili testno zajeti celotno domeno .si.

V letu 2012 so nabor spletnih mest, ki jih zajemajo, povečali za 20 odstotkov, in sicer s 776 na 915.