S ciklom, ki ga pripravljajo z Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper, želijo v družbi, ki je usmerjena izrazito v prihodnost, spomniti, da ne smemo pozabiti na tiste, ki so pred nami tlakovali pot v današnji čas. Cikel bosta danes v Dvorani Alme Karlin uvedli predavanji hrvaške psihologinje in antropologinje Marlene Plavšić ter slovenskega raziskovalca Otta Gerdina.
Najprej bo Marlena Plavšić spregovorila o modrosti in dobrem počutju v starejši dobi. Ob tem se bo oprla na raziskavo, v kateri preučuje razmerje med modrostjo in dobrim počutjem pri starejših. Izkušnja staranja se namreč razlikuje med posamezniki in rezultati študije razkrivajo, da je modrost povezana z večjim zadovoljstvom z življenjem, boljšo samopodobo in z manj depresije.

Modrost dolgo ni veljala za vredno raziskovanja psihologov, v zadnjih 30 letih pa je bilo objavljenih več znanstvenih prispevkov na to temo. Današnje predavanje bo namenjeno premisleku, kako je modrost opredeljena v psihologiji, kako jo je mogoče izmeriti, kaj se z njo zgodi v starosti in kako jo lahko povežemo z zdravjem. Na predavanju bo spregovorila tudi o tem, kaj prispeva k razvoju modrosti in k čemu lahko pripomore modrost, ne glede na posameznikovo starost.

Marlena Plavšić je doktorirala iz psihologije in magistrirala iz antropologije na zagrebški univerzi, pomemben del izkušenj pa je pridobila s psihosocialnim delom v lokalni organizaciji Suncokret.

Starizem - med sočutjem in sovražnostjo
Njenemu predavanju bo sledilo predavanje slovenskega raziskovalca na Fakulteti za družbene vede Otta Gerdine, ki bo spregovoril na temo Različni obrazi starizma. Na predavanju bo Gerdina, sicer tudi direktor zavoda Opro, ki naslavlja tudi vprašanja staranja, obravnaval fenomen starizma, ki se lahko kaže kot sočuten ali sovražen.

Starizem je proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminiranja ljudi na podlagi njihove starosti. Sočutni starizem se nanaša na obliko starizma, ki se pojavi, ko ljudje poskušajo, včasih tudi pretirano, pomagati starim ljudem, češ da so stari ljudje močno opešani in težko poskrbijo zase. Sovražni starizem pa se nanaša na vrsto starizma, ki vključuje nestrpnost ali neposredno diskriminacijo starih ljudi. Pojavi se takrat, ko so stari ljudje dojeti kot privilegirana družbena skupina, ki si prisvaja vse večji del skupnostnih virov.

Zgodbe iz domov za starejše v slovenski literaturi
Drugi del cikla bo sledil 31. januarja, ko bo mogoče prisluhniti Urši Marinšek, ki je trenutno zaposlena na Centru za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege na Univerzi v Gradcu. Predstavila bo zgodbe iz domov za starejše v slovenski literaturi. Temu bo sledilo predavanje Dagmar Gramshammer Hohl, avstrijske predavateljice na oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu, ki je prispevek naslovila Politizacija pozabljanja in prikazi demence v sodobnem južnoslovanskem leposlovju.

Uprizoritev Nevidne ženske Slavenke Drakulić
Cikel so v CD-ju v sodelovanju z ZRS Koper pripravili z željo, da bi razpravo o starajoči se družbi "usmerili stran od golih utilitarnih ukrepov" in se posvetili starosti iz kar najrazličnejših perspektiv. K sodelovanju so povabili številne strokovnjakinje in strokovnjake iz širše regije. Tematiko starosti obravnava tudi predstava Nevidna ženska avtorice Slavenke Drakulić v režiji Ivane Djilas, ki bo na sporedu 25. marca. Gre za skupek krhkih in bolečih intimnih zgodb, izpovedi, uvidov, ki prevprašujejo, zakaj sta dandanes v sodobni družbi, ki ruši vse tabuje, starost in staranje temi, o kateri je skoraj prepovedano govoriti.