Poslancu je odgovorila tudi glede vzpostavitve nacionalne platforme e-kultura.

Kot je zapisano v odgovoru na prvo poslansko vprašanje, je bila z namenom zagona projektov, ki so prepoznani kot ključni v novi finančni perspektivi evropske kohezijske politike, na osnovi usmeritev v okviru delovne skupine #NGS že konec julija pripravljena preglednica potreb na področju digitalizacije ter obnov kulturnih spomenikov in javne kulturne infrastrukture.

Specifičnim ukrepom zaradi pandemije bodo glede na nadaljnji razvoj dogodkov namenjena interventna sredstva v okviru proračunov posameznih ministrstev.

V odgovoru piše še, da bo Slovenija še naprej slovenski kulturi pomagala obsežneje in sistemsko urejeno kot večina držav EU-ja. "Kulturno ustvarjanje v Sloveniji je namreč specifično, saj so pri nas javni zavodi večinoma že sofinancirani od države, tako da jim bo država kljub okrnjeni produkciji še naprej redno zagotavljala sredstva za plače, za programska sredstva in splošne stroške delovanja. Prav tako je ministrstvo za kulturo na začetku epidemije direktorje javnih zavodov opozorilo na dejstvo, da bo treba programe ustrezno prilagajati novi realnosti," je povzet odgovor ministrstva za kulturo v sporočilu za javnost po četrtkovi seji.

Kaj bo prinesla platforma za e-kulturo?
V odgovoru na Trčkovo vprašanje v povezavi z vzpostavitvijo nacionalne platforme e-kultura pa je zapisano, da ministrstvo za kulturo skupaj s preostalimi resorji sodeluje pri načrtovanju vsebin s področja kulture v okviru črpanja evropskih sredstev. Nacionalna platforma za e-kulturo se bo predvidoma financirala iz sklada za okrevanje in odpornost EU-ja, ki bo zagotovil finančno podporo reformam in naložbam držav članic z namenom ublažiti gospodarske in socialne učinke pandemije koronavirusne bolezni 19.

Vlada znotraj nacionalne platforme za e-kulturo med drugim načrtuje nadaljnji razvoj slovenskega e-arhiva v smislu transformacije postopkov arhiviranja arhivskega gradiva v fizični in digitalni obliki ter posodobitev in poenotenje storitev na področju varstva kulturne dediščine.

Prav tako načrtuje digitalno transformacijo posameznih sklopov e-ustvarjalnosti (na področju knjige, glasbe, uprizoritvenih in vizualnih ter intermedijskih ustvarjalnih praks) z razvojem in vzpostavitvijo do uporabnika prijaznih digitalnih storitev z namenom zmanjševanja administrativnih ovir tako za ustvarjalce in uporabnike storitev na eni strani kot uradnike na drugi strani, še piše v odgovoru ministrstva za kulturo.