Kakšen je pogled umetnikov na razpad Jugoslavije? Foto: EPA
Kakšen je pogled umetnikov na razpad Jugoslavije? Foto: EPA
Aleš Debeljak
Raziskovalni interes Aleša Debeljaka (1961) se osredotoča na zgodovinske avantgarde, modernizem in institucijo umetnosti v dvajsetem stoletju. Na področju sociologije religije in kulture ga zanima študij religioznega fundamentalizma, nacionalne identitete in etničnih konfliktov, pa tudi vloga intelektualcev in literarne imaginacije s posebnim ozirom na jugovzhodno in srednjo Evropo. Foto: MMC RTV SLO

Mar to pomeni, da so politična prepričanja močnejša od umetniških stališč? V Cankarjevem domu se je zgodil večer Mladinskega kluba Društva slovenskih pisateljev z naslovom Razpad Jugoslavije skozi oči umetnika. Gre za pogovor z uglednimi gosti iz sveta umetnosti, ki so spregovorili o svojem videnju razpada nekdanje države.

Lani Kučan in Lončar, letos umetniki in misleci
Lanski tematski večer je predstavljal pogled na razpad Jugoslavije skozi oči politika. Večer je bil precej odmeven, saj sta se ga med drugimi dejavno udeležila tudi ena izmed akterjev dogajanja, nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in nekdanji zunanji minister SFRJ-ja Budimir Lončar.

Tokratni večer je sorodno zamišljen, gre pa za pogled na razpad Jugoslavije skozi oči umetnika s prostorov nekdanje Jugoslavije. Kot gostje bodo nastopili Milica Tomić, vizualna umetnica in predavateljica iz Beograda; Senadin Musabegović, politični filozof, predavatelj, esejist in pesnik iz Sarajeva; Filip Šovagović, igralec, režiser, dramatik in producent iz Zagreba, in dr. Aleš Debeljak, kulturolog, profesor, pesnik in esejist iz Ljubljane. Pogovor z njimi bo povezoval pisatelj in akademik Mirt Komel.

O moči in vlogi umetnosti in umetnika pri razpadu države
Gostje bodo podali svoja mnenja o več vprašanjih. Razpravljali bodo o specifiki umetnikovega pogleda na razpad Jugoslavije, ali je to sploh mogoče umetniško "ovrednotiti" in v čem bi bila razlika med umetniškim, političnim, socialnim ali drugim pogledom na razpad države; razkrili svoj pogled na vlogo umetnika v okoliščinah, kjer se vsi odnosi radikalno spreminjajo, ter kako se spreminja umetnikov odnos do sveta; načeli vprašanje odgovornosti umetnika, sploh tiste, ki je zazrta v prihodnost: ali si umetniki s prostorov nekdanje Jugoslavije sploh želijo vzpostavitve medsebojnega sodelovanja? Preizprašana bosta tudi moč in vloga umetnika ali umetnosti pri razpadu države in političnem dogajanju nasploh.

A. K.