Simpozij bo uvedel referat predsednika Slovenske matice Milčka Komelja na temo narodotvornega pomena ustanove nekoč.

V dopoldanskem delu simpozija bo zgodovinar Stane Granda spregovoril o koreninah najstarejše slovenske kulturne in znanstvene ustanove, akademik France Bernik bo opisal delovanje Slovenske matice po drugi svetovni vojni oziroma do leta 1972, zgodovinar Aleš Gabrič pa bo govoril o kriznih in uspešnih letih založbe v nekdanji Jugoslaviji.

Popoldne bodo z referati nastopili filozof in teolog Edvard Kovač, klasični filolog Kajetan Gantar, filozof Tine Hribar, podpredsednik SAZU-ja Tadej Bajd, tržaški književnik Marko Kravos, klasični filolog Primož Simoniti, profesor prava Janez Kranjc, etnologinja Marija Stanonik ter zgodovinarja Janez Stergar in Ignacij Voje. Simpozij bo sklenil tajnik in glavni urednik Drago Jančar.

Simpozija se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je predsednik častnega odbora za proslavo 150-letnice Slovenske matice.

Celo Franc Jožef je pristavil "piskrček"
Slovenska matica, ki bo 4. februarja 2014 praznovala 150 let, je bila na pobudo mariborskih »rodoljubov« ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dele z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko terminologijo za različne stroke, itd. Takratna Avstrija je podpirala ustanavljanje tovrstnih združb, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev).

Dejavna vloga tudi v političnem življenju
Svoj vrhunec je doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo vojno je prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest zasežena. Med obema vojnama je pomagala ustanoviti SAZU. Leta 1942 se je v njej ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave ustavljeno. Po drugi vojni se je novim oblastem zdela preveč konservativna, zato so njeno premoženje nacionalizirali.

Okleščene dejavnosti danes
Danes je Slovenska matica znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejši problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je založba, ki skrbi za izdajanje izvirnih del ter prevodov humanistike, naravoslovja in tehnike.