Največ kulturnih dogodkov se je zgodilo okrog njegovega rojstnega dneva 18. 3. Že v sredo je Boris Paternu v dvorani SAZU-ja predaval na temo H Kosovelu po drugi poti, osrednja državna slovesnost ob Kosovelovi obletnici pa bo 27. 3. na pesnikovem domu v Sežani. Poezija Srečka Kosovela je doživela že mnoge knjižne izdaje in je bila prevedena v večino svetovnih jezikov.

Kosovelov maraton in simpozij
V knjigarni založbe Mladinska knjiga Konzorcij je potekal Kosovelov maraton, v okviru katerega so se Kosovelu poklonili raznovrstni ustvarjalci in poustvarjalci. Med drugimi je Erica Johnson Debeljak predstavila knjigo Srečko Kosovel: pesnik in jaz. Maraton je odprl igralec Brane Grubar, nadaljevali pa so ga Meta Kušar, Ifigenija Simonovič, Jurij Paljko, Gregor Podlogar, Primož Čučnik, Iztok Osojnik, Igor Gedrih, Niko Jež, Artur Štern, Alenka Bole Vrabec, Miklavž Komelj, Andraž Polič in Jerca Mrzel. Pesnica Majda Kne je ob prireditvi dejala, da so se pesniku lahko poklonili tudi tisti, ki niso bili načrtovani v programu, saj je bil koncept prireditve predvsem predstaviti Kosovelova dela in privabiti publiko.

Simpozij o pesniku
V pesnikovem rojstnem kraju Sežana pa je v Kosovelovi knjižnici potekal celodnevni simpozij z naslovom Življenja željnost Srečka Kosovela ali kaj sporoča pesnik današnjemu bralcu. Med drugimi so na simpoziju s svojimi referati sodelovali Marija Pirjevec, Zoltan Jan, Janez Vrečko, Andrej Lutman, Josip Osti, Marko Kravos in drugi. Na Kosovelovem grobu v Tomaju pa so priredili tudi spominsko slovesnost.

V klubu Cankarjevega doma se bo 23. 3. ob 19.30 Manca Košir pogovarjala z z ljubljansko županjo Danico Simšič, novinarko Blažko Müller in televizijskim voditeljem Mariom Galuničem.

Vožnja po obali v Kosovelovi družbi
Tudi v knjigarni Libris so se spomnili obletnice Srečka Kosovela. V sodelovanju s podjetjem Avus so namreč notranjost avtobusa, ki vozi med Koprom in Piranom, opremili z verzi iz Kosovelovih pesmi. V Kosovelovi "družbi" se potniki lahko vozijo od včeraj dalje.

Kras, pogost motiv njegove poezije
Kosovel, ki velja za enega najpomembnejših slovenskih literarnih avantgardistov, je v Tomaju preživel otroštvo, zato je v zgodnjih impresionističnih pesmih večkrat opisoval Kras. Njegovi pesniški motivi imajo izrazito simboličen pomen, ki ga je dodatno izostril v svojih ekspresionističnih pesmih, ki tematizirajo osebno in kolektivno apokalipso. Po mnenju nekaterih domačih literarnih zgodovinarjev sodi raznolika Kosovelova - in glede na starost, v kateri jo je pisal, izredno zrela - poezija v sam vrh evropskega pesništva. Kosovel, ki je umrl že pri 22 letih, za časa svojega življenja ni izdal pesniške zbirke, pesmi pa je objavljal že v dijaških letih (glasili Kres in Lepa Vida). Za izid je sicer pripravljal zbirko Zlati čoln, a knjigo so nato po spletu okoliščin umaknili iz založniškega programa. Srečko Kosovel je kmalu zatem umrl za meningitisom.