V Prešernovi rojstni Vrbi, kjer je tradicionalno osrednje dogajanje ob kulturnem prazniku, je zbrane nagovoril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je poudaril velik pomen kulture in umetnosti tudi za razvoj države. "Slovenija je država, kjer nas je vera v našo skupno kulturo in ustvarjalnost v ključnih trenutkih vedno povezala in nam je vedno pomagala stopati v prihodnost. Zato je temelj vsega, kar imamo, temelj naše državnosti," je poudaril in dodal, da je kultura tudi to, kar živimo vsak dan, kako govorimo drug z drugim, in kako prepoznamo lepoto. "Zaradi kulture smo to, kar smo," je poudaril.

Čelik Vidmar je nadalje poudaril, da se zaradi močne kulture odpirajo tudi delovna mesta in priložnosti. Zaradi kulture, kulturnih dogodkov in prenovljene kulturne dediščine prihajajo novi obiskovalci ter se krepi prepoznavnost krajev in države. Navedel je nekaj rezultatov teh prizadevanj: z novimi zakoni postaja delo v kulturi bolje vrednoteno, ustvarjalci pa dobivajo večjo varnost. Poleg tega želijo z novo zakonodajo v prihodnjih letih posodobiti muzeje. Svoj govor je sklenil z izjavo, ki jo je označil za sporočilo Prešernovega dne: "Kultura in umetnost sta tisti, ki nas vabita, da delamo skupaj, da prikličemo najboljše v nas, da z gotovostjo stopamo skozi sedanjost, ampak z očmi gledamo naprej, v prihodnost."

"Vender peti on ne jenja!"
Zbrane je nagovoril tudi žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je poudaril, da je Prešeren "z umetniško besedo prebujal slovensko politično zavest in prispeval k dozorevanju slovenske nacionalne identitete. Z razumljivostjo svojih misli, z velikansko modrostjo evropske kulture ter s talentom in duhom svojega rodu je začrtal slovensko pot v prihodnost še daleč vnaprej. In vse to je aktualno tudi danes."

Slogan letošnjega pohoda po Poti kulturne dediščine Žirovnica je verz iz Prešernove Glose "Vender peti on ne jenja!", ki izraža neomajno vztrajnost in moč kulture, ki kljubuje času in izzivom. Na Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica so zato opomnili, da "tako kot pesnik neprenehoma poje, tudi kultura ne sme nikoli zamreti – je živa dediščina, ki nas povezuje, navdihuje in ohranja našo narodno identiteto."

Kranj se je znova prelevil v podobo romantike 19. stoletja
Kranj se je za 22. Prešernov smenj znova preoblekel v podobo iz 19. stoletja, ko je tam živel naš največji pesnik. Letošnja prireditev na 20 različnih prizoriščih ponuja okoli 50 različnih vsebin. Dogajanje z več kot 700 nastopajočimi in sodelujočimi obiskovalce popelje približno 200 let nazaj v Prešernov čas, v čas romantike 19. stoletja. Kranjski župan Matjaž Rakovec je smenj odprl z recitacijo pesmi Kam?, ob tem pa je poudaril, da so ti verzi "nastali ob nekem drugem času, ob neki drugi priložnosti in predvsem ob nekem drugem občutku. Prepričan sem, da bi danes Prešeren z lahkoto našel odgovor kam – v Kranj, kjer bi morda našel notranji mir in srečo, ki jo je iskal v svojem življenju."

^{22. Prešernov smenj v Kranju (BoBo/Igor Kupljenik):}

Združenje dramskih umetnikov Slovenije vabi na 39. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku. Člani združenja, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture, so točno opoldne začeli kulturni praznik z recitacijami poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru.

Umetnost "ni luksuz, ni zabava za redke priložnosti"
Prireditev v Ljubljani je uvedla Zdravljica v interpretaciji igralca Toneta Gogale. Nato so prebrali nagovor predsednika ZDUS-a Borisa Mihalja, ki je med drugim zapisal, da je bila naša beseda od nekdaj "orodje za doseganje svobode, izraz upanja in moč, ki nas povezuje", naši pesniki in umetniki pa "naš skupni dih, naša moč, vse do osamosvojitve". Po njegovem mnenju so umetniki duša vsakega naroda. "S svojim ustvarjalnim trudom in strastjo ustvarjajo svet, ki vse nas dviguje, izziva, osmišlja, navdihuje in nenehno opominja na to, kaj smo, za koliko časa smo in kaj pomeni biti človek."

Kot je še zapisal Mihalj, umetnost "ni luksuz, ni zabava za redke priložnosti. Umetnost je rezultat discipline, šolanja, dela, odrekanj. Je osnova in bistvo tudi naše, slovenske identitete, je način bivanja, razumevanja sveta in sebe." Po njegovih besedah smo v zadnjih treh desetletjih vzgojili kulturo prazničnih govorov, ki umetnost, temelj družbe, obravnava kot odmrlo. Toda kot meni, to ni res, "umetnost je živa in umetniki smo živi. (...) Umetnost je duša človeštva, brez duše pa ni preteklosti, sedanjosti, prihodnosti. Enako potrebna kot zrak, ki ga dihamo, kot voda, hrana, prostor, ki nam nudi dom." Ob tem je politike in uradništvo opomnil, da je čas, da se posvetijo resnim zadevam.

Recital, ki je približno do polovice napolnil Prešernov trg s Tromostovjem, je obogatil nastop pevskega zbora ZDUS-a, ki je zapel belokranjski ljudski pesmi in pesem Nocoj pa, oh, nocoj. V času recitala je Prešernov trg na poti proti Mestni hiši prečkal tudi sprevod protestnikov v podporo srbskim študentom, ki so ga organizatorji pozdravili.

^{39. recital Prešernove poezije pred njegovim spomenikom v Ljubljani (BoBo):}

Slovenski kulturni praznik s prireditvami zaznamujejo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah in po svetu.

Praznovanje temeljnih vrednot, ki so nas oblikovale skozi zgodovino
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici ob kulturnem prazniku zapisal, da je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki je kulturi namenila državni praznik. Tako Prešernova Zdravljica kot EPK zasledujeta ideje strpnosti, sožitja, miru in sodelovanja.

"Danes se spominjamo velikana slovenske poezije, Franceta Prešerna, in s tem praznujemo temeljne vrednote, ki so nas skozi zgodovino oblikovale – in nas povezujejo tudi danes. Prešernova dela so odraz identitete slovenskega naroda in njegovega mesta v evropski kulturi. Njegova Zdravljica, ki odmeva kot himna miru in povezovanja med narodi, ostaja večna spodbuda k strpnosti in sožitju," je zapisal predsednik vlade.

Sorodna novica "Začenja se nova doba": Na Trgu Evrope se bo vsak čas začelo uradno odprtje EPK-ja

"Posebno simboliko današnjemu prazniku podeljuje to, da prav danes, na slovenski kulturni praznik, uradni začetek svojega veličastnega leta doživlja Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici in Gorici. Ta projekt je prvi v zgodovini, ki presega državne meje in združuje mesti iz dveh držav v enotno kulturno srce Evrope. To je dokaz, da kultura ne pozna meja, ampak jih presega, briše in s tem gradi mostove."

Nadalje je poudaril, da sta Nova Gorica in Gorica danes simbol povezovanja: "Kar je bilo nekoč ločeno, je danes združeno. Meje, ki so razdvajale, zdaj združujejo in ustvarjajo novo skupno zgodbo. Evropska prestolnica kulture je spodbujevalec tega procesa, skupni prostor – streha, pod katero se snujejo ideje in vizije, ki bodo pustile trajni pečat na evropskem zemljevidu." Svoj zapis je sklenil z besedami, da je kultura duša naroda in hkrati gibalo napredka. "Prav v kulturi najdemo navdih, ki nas vodi naprej, ki nam omogoča, da razumemo svojo preteklost in si upamo sanjati prihodnost. Današnji dan naj bo opomnik, da je kultura temelj naše družbe, da nas bogati in povezuje."

Kultura nas rešuje pred vzgojno revščino in družbenim razkrojem
Ob kulturnem prazniku je poslanico objavil tudi Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP), v kateri je med drugim zapisal, da ima kultura v sodobni družbi, danes zagotovo celo bolj kot kdajkoli, svojo nenadomestljivo temeljno vlogo. In je nevarna, ker je revolucionarna, v smislu prenavljanja in presnavljanja družbe s svetlobo. Pomaga nam razumeti, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Daje zavest identitete in pripadnosti, ker ponuja referenčne okvire, da lahko interpretiramo svet, ki nas obdaja in v katerem živimo.

Po Čukovih besedah nas kultura uči živeti skupaj z drugimi narodi in tradicijami. Ob tem nas ozavešča o kraju, kjer živimo, o njegovi zgodovini in socioekonomskih enkratnostnih in značilnostih, o tradiciji. Rešuje pred vzgojno revščino, družbenim razkrojem, medetničnimi konflikti, bojuje se zoper nezakonitost, generira vzajemnost in gradi nove vezi. Je temelj vsake družbe in vsakega naroda, zato bi morala biti med primarnimi nalogami države odprava vseh ovir, ki krnijo popoln razvoj človeka in skupnosti, ki sekajo kulturi vire preživljanja.

Sorodna novica Glosa-Zasuk pred Prešernovim dnevom: "Umetnost je vse bolj hobi za bogate"

Kultura je svobodna toliko, kot so prepoznani njeni ustvarjalci
Ob Prešernovem dnevu je svojo izjavo objavila tudi Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. Zapisali so, da je pred parlamentarno obravnavo predlog sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki kaže na zavedanje prekarnega položaja številnih delavcev v kulturi. "Četudi danes zaznamujemo njihov trud in delo, vsakodnevna realnost delavk in delavcev v kulturi ne ponuja razloga za praznovanje," so poudarili. "Dostojen dohodek, finančna varnost v primeru bolezni in poškodb, pokojnine, ki bi omogočale brezskrbno starost, vse to za ustvarjalke in ustvarjalce ter kulturne delavke in delavce ostaja nedosegljivo," je še mogoče prebrati.

V imenu vseh tistih, "brez katerih naše kulture in umetnosti ne bi bilo, vladajoče opominjamo na njihove lastne zaveze o odpravi prekarnosti, o dostojnih delovnih razmerah in plačilu za delo ter o pokojninah, ki bodo zagotavljale varno starost. Spremembe zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, so priložnost, da samozaposlenim v kulturi končno omogočimo dostopno bolniško nadomestilo od tretjega dne bolezni naprej."

Kot so še zapisali pri Asociaciji, so spremembe zakonodaje tudi priložnost, da prek karierne dinamike tistim z izkušnjami in znanjem zagotovijo višje pokojninske prispevke ter s tem višje pokojnine. Vlada naj tudi poskrbi za vse tiste, ki so zaradi povečane prekarizacije ostali brez možnosti dostojne upokojitve. Svoj zapis so sklenili z mislijo, da je domača kultura tako svobodna in prodorna, kot so prepoznani in okrepljeni delavci, ki jo ustvarjajo.

Sorodna novica Na predvečer praznika: "Tukaj si še upamo govoriti. Slovenski kulturni prostor se zdi svoboden."

Podelitev nagrad na predvečer praznika
Na predvečer praznika so na državni proslavi v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili najvišja priznanja v slovenski umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.

Nagrade Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, so šle v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupe Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.