Oglas
Kot prvo stopnjo namreč lahko označimo konec restavratorskih del na freskah na oboku cerkvene ladje, ki jih je v letih 1705-1706 naslikal italijanski baročni slikar Giuglio Quaglio. Celotno poslikavo cerkve (ljubljanski veljaki so mu namreč zaupali poslikavo notranjščine in zunanjščine cerkve, katere podobo je zasnoval prav tako italijanski arhitekt Andrea Pozzo) pa je Quaglio ob pomoči učenca Carla Carloneja in drugih pomočnikov izvedel med letoma 1703 in 1706.
Izziv za prihodnostObnova fresk na oboku cerkvene ladje je bila po besedah direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Roberta Peskarja, eden najobsežnejših in tudi eden najbolj kakovostnih projektov Zavoda. Kot takšna je naloga, pri kateri je pod vodstvom Radota Zoubka nenehno delalo 17 restavratorjev, tudi pomemben izziv za prihodnost. Pomemben izziv zato, ker je postavila določen standard restavratorskega dela. Zahtevnost dela je izpostavil tudi Jernej Hudolin, vodja Restavratorskega centra Republike Slovenije. Hudolin je sicer priznal, da so slovenski restavratorji do zdaj reševali že kompleksnejše težave kot v stolnici, vendar je bila obnova fresk na ladijskem stropu kot celota najkompleksnejši projekt Restavratorskega centra Republike Slovenije.
Podreti je treba še odre
Freske si bodo obiskovalci lahko najverjetneje prvič ogledali med 15. in 20. septembrom. Do tedaj bodo po besedah Hudolina odstranili odre. Takrat si bo znova mogoče ogledati prizor Apoteoze svetega Nikolaja, zavetnika ljubljanske stolnice, ki ga obkrožajo podobe zatiranja kristjanov med vladavino rimskih cesarjev Dioklecijana in Maksimiljana. Kompozicijo dopolnjujejo še podobe apostolov in alegorij različnih kreposti, slike angelov, puttov, številne alegorične figure ter baročni dekorativni motivi.
Življenje na 13 metrih
Celoten proces restavratorskih del se je začel že leta 1997. Tedaj so se začele prve analize in zbiranje dokumentarnega gradiva. Dela pa so restavratorji začeli leta 2002. Od tedaj pa do danes je "ekipa štiri leta živela na platoju," kot se je izrazil vodja projekta Rado Zoubek. Kot je še povedal, je bila zgradba stolnice vsa tri stoletja dobro vzdrževana, vseeno pa ni bilo mogoče preprečiti pronicanja padavinskih vod. In ravno te so dejavnik, ki zakrivi najhujše poškodbe na freskah. Voda namreč razje zid in nastanejo razpoke. Te pa so tudi posledica naravnega krčenja in širjenja gradbenih materialov. Da bi si lažje predstavljali razsežnost tega pojava, naj zapišemo, da se obok stolnice zaradi temperaturnih sprememb dviguje in spušča za štiri centimetre.
Obsežnost restavratorskih del ilustrira tudi višina sredstev, ki so 'se stekla v blagajno, namenjeno shranjevanju sredstev za restavriranje'. Ministrstvo za kulturo je v enajstih letih za obnovo fresk v stolnici porabilo 118,7 milijona slovenskih tolarjev; ta sredstva so bila porabljena tako za sam proces restavriranja kot tudi za izvedbo predhodnih študij. Izvedbena dela pa so financirali tudi Župnijski urad sv. Nikolaja v Ljubljani (okoli 40 odstotkov) in MOL (okoli 20 odstotkov).
Življenjska doba fresk
Tudi zaradi višine sredstev, ki jih je treba investirati v tako velikopotezen restavratorski projekt, je zanimivo vedeti, na koliko let se takšni projekti pravzaprav izvajajo. Jernej Hudolin pravi, da ni mogoče natančno napovedati, kdaj bodo freske potrebne nove obnove. Pogled na zgodovino ljubljanske stolnice pa razkrije, da so takšni projekti praviloma stekli vsakih 80 do 120 let. To časovno obdobje pa ni odvisno le od stanja fresk, ampak tudi od drugih dejavnikov, kot je na primer naklonjenost družbe do obnavljanj kulturnih spomenikov.
Zoubek je glede obstojnosti fresk poudaril, da je izvirna freska pravzaprav del arhitekture. Zato je njena obstojnost odvisna od vzdrževanja stavbe. V idealnih pogojih bi lahko, tako Zoubek, freska obstala tudi 100 do 150 let. Seveda pa je za izvirno 'tkivo' najbolje, da se fresko čim manj obnavlja in se tako ne posega v izvirno strukturo.
Naloge za prihodnost
Z dokončanjem restavratorskih del na stropu cerkvene ladje pa izzivov za restavratorje še ni zmanjkalo. Po praznovanjih okrogle obletnice posvetitve cerkve se bodo obnovitvena dela nadaljevala. Najbolj potrebne obnove so Langusove freske v kupoli - te so 140 let mlajše od Quaglievih -, v škofiji pa bi radi obnovili tudi Milavčeve pnevmatične orgle iz leta 1911.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje