V arheološkem parku Ad Pirum v današnji Hrušici razstava obuja obsežni obrambni sistem trdnjav in zapornih zidov, ki je v poznoantičnem obdobju ščitil Italijo in Rim pred osvajalskimi vdori z vzhoda. Rimljani so na tem mestu hkrati z rimsko državno cesto v času cesarja Avgusta (27. pr. n. št.-14. n. št.) zgradili poštno in preprežno postajo pred vojaško trdnjavo, katere ostanki so danes razneseni po pobočju Listnika.
Od 2. stoletja je bila tu beneficiarska postojanka, v 3. stoletju pa so Rimljani okoli poštne postaje nastanili vojaško posadko. Za obrambo Italije je bil zgrajen več kot 80 km dolg obrambni sistem, znan pod imenom Claustra Alpium Iuliarum, v katerega je bila vključena tudi trdnjava na Hrušici. Pri obrambi so pripomogle tudi naravne danosti kraško-alpskega sveta, na lažje dostopnih območjih pa so zgradili obrambne zidove in stolpe. Celotni obrambni sistem je v 5. stoletju izgubil svoj pomen, ostanki tega pa so največji rimskodobni spomenik v Sloveniji.
Odkrivanje zgodovine okolja Hrušice
Avgustovske oglede arheološkega parka organizira Narodni muzej Slovenija v okviru mednarodnega projekta Arheološki parki severnega Jadrana. Na brezplačnih vodenih ogledih med 16. in 18. uro drugo in četrto soboto v mesecu si obiskovalci ogledajo razvaline hrušiške trdnjave iz 4. stoletja in se seznanijo z zgodovino kraja. Na rimski stojnici bo na ogled replika rimskega vojaka iz 1. stoletja s pripadajočim orožjem, oklepom, tuniko, čevlji in čelado. Predstavljena bodo tudi oblačila, ki so jih v rimskem cesarstvu nosili običajni ljudje.
Muzej in arheološki park Hrušica na prelazu ob cesti med Logatcem in Ajdovščino je sicer mogoče obiskati od srede do petka med 11. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 19. uro. Sobotni brezplačni vodeni ogledi bodo potekali do konca septembra oziroma kot bodo dopuščale vremenske razmere. Narodni muzej si v okviru omenjenega projekta prizadeva urediti najdišče Hrušica in ga približati širši javnosti. Park ob sobotah obišče do 25 ljudi dnevno, s čimer so po besedah Andreje Breznik iz muzeja zadovoljni. Med obiskovalci je kar nekaj družin, veliko je tudi naključnih obiskovalcev, približno polovico vseh pa predstavljajo okoliški prebivalci, ki jih zanima zgodovina domačega kraja.
Razvoj arheoloških parkov
Projekt Arheološki parki severnega Jadrana poteka v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Med projektnimi nalogami Narodnega muzeja Slovenije so promocija in popularizacija arheoloških parkov, razvoj digitalnih vsebin in arheološke didaktike, izobraževanje o managementu arheoloških najdišč ter oblikovanje primernega modela upravljanja arheoloških parkov v Sloveniji.
Projekt se bo iztekel aprila prihodnje leto. Do tedaj bodo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je lastnik zemljišča v Hrušici, poskusili skleniti dogovor, s katerim bi konkretneje dorekli pristojnosti posameznih partnerjev, je še povedala Breznikova.
Da bi tudi druge podobne zanimive lokacije v Sloveniji dolgoročno zaživele, bi bilo treba po njenem mnenju začeti udejanjati določbe zakona o varstvu kulturne dediščine, da je za dediščino odgovoren lastnik zemljišča, na katerem ta stoji.