Prejšnji torek je zagorelo v skladišču muzeja Tatihou, je poročal časopis Ouest France. Približno tretjina stavbe je bila v plamenih uničena, izgubljene pa so tudi umetnine v skupni vrednosti dveh milijonov evrov. Požar so pogasili v slabih treh urah, je poročal Le Figaro.

Iz Louvra so si otočani izposodili tri slike: Prodajo rib Alexandra Casatija iz 19. stoletja, morski prizor neznanega nizozemskega slikarja iz 17. stoletja ter Tihožitje z ribami, ki ga je prav tako ustvaril neznan umetnik, le da verjetno nizozemski.

"Muzej Louvre po tej hudi nesreči izraža svojo solidarnost z ekipama muzeja Tatihou in tamkajšnjih oblasti," je predstavnik najbolj obiskanega muzeja na svetu zapisal v uradni izjavi. "Na žalost so dokončno izgubljene tri slike iz našega muzeja."

25 let zbiranja umetnin - v pepelu
Požar sicer ni zahteval človeških žrtev, otok (nanj sme priti samo po 500 ljudi dnevno) pa je bil že naslednji dan spet odprt za turiste. "Gre za izgubo dediščine," je poudaril Philippe Bas, predsednik mestnega sveta. "Četrt stoletja dela in zbiranja se je dobesedno razblinilo v zrak, je pa olajšanje, da ni bilo človeških žrtev. To je treba poudariti."

Zgodovina nekdaj velikih pomorščakov
Musée de Tatihou je odprt od leta 1992, posveča pa se dokumentiranju zgodbe petih velikih ladij, ki so leta 1692 potonile v bitkah pri Barfleurju in La Hougueju, kjer so se Francozi spopadli z nizozemsko in britansko mornarico. V muzeju hranijo cel kup predmetov, rešenih z razbitin (vključno s topovi in rešilnimi čolni), pa tudi številne umetnine z "morsko" tematiko: od morskih pejsažev do tihožitij z ribami in morskimi sadeži.

Otok, poln zgodovine
Otoček Tatihou je v resnici pravi raj za arheologe: na njem je cela vrsta najdišč, vključno z ostanki naselbine iz bronaste dobe. Po uničujočem pomorskem porazu leta 1692 so na otoku zgradili trdnjavo, ki je do danes njegova najmarkantnejša znamenitost. Njen stolp, Tour Vauban, je uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine (skupaj je vpisanih 12 utrdb, ki jih je zgradil vojaški strateg Ludvika XIV., markiz de Vauban).

Na začetku 18. stoletja so zaradi izbruha kuge v Marseillu na otoku zgradili prostore za karanteno: tako naj bi nadzorovali robo in trgovce iz Sredozemlja, preden bi jih spustili v celinsko Francijo. Prav v tej stavbi je prostor našel Musée de Tatihou, ki je doživel nesrečno bližnje srečanje s strelo.