Prav o njih, nadarjenih in nadarjenosti, vzponih, padcih, motivaciji, odrekanju, delu, bolj ali manj spodbudnem okolju, željah, ciljih, strahovih pripoveduje film Posebne zgodbe: Nadarjeni.

Še tako velika nadarjenost sama po sebi ne prinese uspeha. Je prednost, ki jo imamo pred drugimi, vendar brez motivacije, truda, znanja ne obrodi sadov. A tudi če kdo svoje nadarjenosti ni razvil, ne pomeni, da je nima. Kako pomembna je nadarjenost, koliko šteje, kakšen je vpliv življenjskih okoliščin? Kaj, če talent ostane neodkrit, neizkoriščen? Lahko z njim nadoknadimo delo, vaje, treninge? Smo lahko odlični na področjih, za katera sicer nismo kazali znakov nadarjenosti?

Zgodbe nadarjenih
Nova epizoda izobraževalno-dokumentarne serije Posebne zgodbe predstavlja nadarjene. Lauro Unuk od konca študija biokemije loči le še diploma, sicer pa je šahovska velemojstrica, ki je že pri 13 letih postala državna članska šahovska prvakinja, pri 14 pa svetovna mladinska prvakinja do 16 let. V svet šaha je vstopila v osnovni šoli.

Inti Pucihar je odraščal v glasbeni družini, je študent 2. letnika Akademije za glasbo, ne manjka mu priznanj in dela v različnih zasedbah.

Jolandu Orožu življenjske okoliščine niso bile naklonjene. Čeprav je imel Zoisovo štipendijo, je pustil šolo, pozneje pa je vendarle maturiral z odliko. Delati je začel pri 16 letih, a zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. Danes se ukvarja z različnimi stvarmi, tisti, ki ga poznajo, pa v njem prepoznajo potencial, da še lahko doseže kaj več.

Prepoznavanje nadarjenosti
Nadarjenost se kaže v različnih oblikah in obsegih. "Razvija se vse življenje, je pa seveda odvisno od tega, za kakšne sposobnosti gre," pojasnjuje psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec, strokovnjakinja za delo z nadarjenimi, ki o tem govori tudi v filmu. "Nadarjenost lahko razumemo kot talentiranost na ožjem področju, kot sta denimo šport in glasba, ali pa kot vsesplošno učno, akademsko nadarjenost, nadarjenost za socialne odnose in podobno. Nadarjenost sistemsko prepoznavamo v osnovnih in srednjih šolah, sicer pa jo najpogosteje opazijo že starši in bližnji posameznega otroka." Kot navaja, se v slovenskem šolstvu ugotavlja nadarjenost na več kot desetih različnih področjih. "Pri vsakem posamezniku jemljemo kot kriterij nadarjenosti, da sodi v zgornjih 10 % populacije, ne delamo pa razlik med tem, ali je njegova nadarjenost odkrita na enem področju ali na vseh možnih, ki jih identificiramo. Statistično gledano pa je nadarjenost tisto, kar je izjemno redko."

Poti, ki razkrijejo nadarjenost, so različne. Lauro Unuk je za šah navdušil dedek, Intija Puciharja so tolkala pritegnila pri petih letih, ko je bil z očetom na koncertu. "Bilo mi je zelo všeč, kako lahko nekdo tako razbija po instrumentu in sem potem hitro rekel, da bi igral bobne. Kupili smo jih in od takrat naprej temu posvečam večino svojega časa."

"Da znam zelo dobro pisati, ubesediti misli, je najprej ugotovila moja mama," pravi Joland Orož, kar so pozneje potrdili tudi v osnovni šoli. "Glede razvijanja talentov, po mojih izkušnjah je bilo premalo narejeno. Sem bil kar malo prepuščen sam sebi." Zaradi težkih razmer, v katerih je odraščal, je po besedah dolgoletnega prijatelja Roberta Lisca postal "uličar" in samorastnik, a tudi "izredno inteligenten človek, ki ne preseneča samo s širino, ampak tudi z globino. Za kar koli se odloči, 'raztura' na tem področju."

Razvoj talentov, vzponi in padci
Za ustrezen razvoj nadarjenega otroka ali mladostnika je pomembno, da je prisoten odrasli mentor, ki tega otroka razume in podpira na njegovi individualni poti. Tako kot vzponi so tudi padci in težki trenutki del življenja nadarjenih. Laura je v preteklosti premagala izgorelost, Inti je imel težave po prehodu iz srednje šole na Akademijo za glasbo, zdaj uspešno nadaljuje šolanje. Njegov oče poudarja, da je talent tudi velika odgovornost. "Nekaj, kar ti je dano, je treba potem razvijati, je treba veliko žrtvovati … Nagrade zagotovo pridejo, seveda so pa krize."

Ko govorimo o nadarjenih, so v ospredju njihovi dosežki in uspehi, manj pa je znano, kaj vse za to naredijo, koliko časa, truda, dela, tudi psihične trdnosti je za to potrebno. Naša najuspešnejša šahistka Laura Unuk pravi, da je "vrhunski šah res težko igrati. Govorimo o eni šahovski partiji, ki lahko traja tudi 8 ur. Na to partijo se moraš pripravljati vsaj dve uri, po tem pa so tvoji možgani na vrhuncu najvišje koncentracije od 5 do 8 ur. To je nepredstavljivo."

Psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec opozarja, da nadarjenost ni enako šolski vestnosti ali motiviranosti za šolsko delo, po drugi strani pa, da talent sam po sebi nič ne pomeni: "Treba je vlagati trdo delo in občasno posamezniki, ki so manj talentirani, a vložijo več dela, na koncu dosežejo boljše rezultate. Za razvijanje talentov nikoli ni prepozno. Tudi odrasli lahko odkrivajo nove talente, področja, ki jih želijo razvijati. Gre za vseživljenjsko učenje, ki krepi psihofizično zdravje in nas ohranja v kondiciji."