Prav temi samozavesti in samopodobe se posveča oddaja Posebne zgodbe: Samozavest in samopodoba, ki si jo lahko ogledate drevi ob 17.50 na Televiziji Slovenija 1. Scenaristka je Milica Prešeren, režiser pa Primož Meško.

Smo prijazni do sebe?
Kdo in kaj smo pravzaprav? Smo predvsem to, kar sami mislimo o sebi ali je to podoba, ki jo imajo drugi o nas? Se zavedamo svojih sposobnosti, zmožnosti, dosežkov? Smo prijazni do sebe, se spoštujemo, cenimo, smo samozavestni, zadovoljni s svojo samopodobo? Kaj si mislimo o sebi in kaj drugi o nas, ni nujno ista zgodba, je pa vsaka posebna.

Samozavest, samopodoba
Komu bi na prvi pogled pripisali več samozavesti: mladi, prikupni, obetavni pisateljici, avtorici dveh odmevnih romanov in magistrski študentki filozofije, ki je bila zlata maturantka, ali moškemu srednjih let z odvečnimi kilogrami, ki so bili že v otroštvu razlog za zbadanje in vzdevek Buci? V resnici mladi Juliji primanjkuje samozavesti, 50-letni Aleš pa je njeno nasprotje. Preplet njunih zgodb v novi epizodi izobraževalno-dokumentarne serije TV Slovenija Posebne zgodbe razkriva Julijino pot iskanja večje samozavesti in boljše samopodobe ter Aleševo, ki skozi življenje stopa samozavestno, ob službi, družini in na odrih, kjer deli svoje veselje do glasbe in zabave. Kaj vpliva na našo samozavest in samopodobo, kako ju izboljšati, pojasnjuje psihologinja Katarina Veselko, tudi iz lastne izkušnje.

Preveč, premalo, ravno prav
Kaj je samozavest in kaj samopodoba? Samozavest je prepričanost o naših sposobnostih, znanju, moči. Pogojena je s tem, da smo si všeč takšni, kot smo. Samopodoba je doživljanje samega sebe, naše predstave, kdo in kaj smo. Oblikuje se predvsem v otroštvu, pojasnjuje psihologinja Katarina Veselko: "Kako vidimo sami sebe, je odvisno od tega, kaj smo ponotranjili od tako imenovanih 'pomembnih drugih' (najprej staršev, potem vrstnikov), kako so nas videli, kako so se z nami pogovarjali."

23-letna Julija Lukovnjak opaža velik razkorak med svojo notranjo podobo in tem, kako jo vidijo drugi. "Sama sebi se ne zdim samozavestna, čeprav sem bolj, kot sem bila. Na mojo samozavest so najbolj vplivali ljudje okoli mene in dosežki. V osnovni šoli sem bila vajena, da sem bila na neki način nadpovprečna pri vseh stvareh, potem pa sem se nenadoma pojavila na drugi gimnaziji Maribor, kjer so bili samo nadpovprečneži … Moja pričakovanja do sebe so bila zelo visoka in vsakič, ko nisem dosegla najvišje možne zadeve, sem zašla v samouničujoče navade."

Kot pravi psihologinja Veselko, je samozavest občutek, da se zmoremo soočiti z izzivi. Problem nastane, ko to, da zmoremo, postane pogoj, da se dobro počutimo v svoji koži le takrat, ko nikogar ne razočaramo, ko dosegamo visoke kriterije, ko nas imajo vsi radi. "V naši kulturi ni dovolj, da smo povprečni. Biti moramo nadpovprečni, uspešni, da se počutimo samozavestno … Lastna vrednost mora biti brezpogojna. Obstaja pa razlika med brezpogojno lastno vrednostjo in realno samopodobo." Opozarja tudi, da je telesna samopodoba zelo spolno pogojena in da ima z njo težave vsaj enkrat v življenju okoli 90 odstotkov žensk, medtem ko je odstotek moških precej manjši. Razlog vidi v različnih družbenih sporočilih oziroma pričakovanjih do žensk in moških.

Aleš Dolinar se v filmu spominja, kako se je zoperstavil osnovnošolskim vrstnikom, ki so ga zbadali zaradi čezmerne teže. Samozavest je pozneje našel v glasbi, ki je, kot pravi, pripomogla, da so ga ljudje začeli sprejemati takega, kot je – z videzom in sposobnostjo zabavati ljudi. "Samozavest mi najbolj dviga urejeno in mirno družinsko življenje, veselje do glasbe in ne nazadnje zadovoljstvo s tem, kakršen sem."

Koliko samozavesti je ravno prav? Zdrava samozavest pomeni, da se upamo lotiti tistih stvari, ki jih zmoremo, a da se hkrati zavedamo svojih meja. "Všeč mi je definicija zdrave samozavesti dr. Brené Brown," dodaja Katarina Veselko, ki po ameriški profesorici socialnega dela povzema, da zdrava samozavest pomeni, "da smo se sposobni spoprijeti z neuspehi, da vstopamo v izkušnje z radovednostjo in da to vedno znova vadimo. To ni nekaj, kar je dano, ampak kar moramo trenirati." Nekaj napotkov razkrije v filmu.

Za dvig samozavesti med drugim svetuje: "Smiselno je gojiti sočutje do sebe, krepiti lastno vrednost." Katarina Veselko govori tudi iz lastnih izkušenj: "Večina bi, ko me vidi, rekla, da sem zelo samozavestna, da sem taka od nekdaj, a jaz sem to samozavest morala zgraditi. V preteklosti sem se velikokrat soočala s pomanjkanjem občutka lastne vrednosti, se ukvarjala s tem, da moram dokazati, da sem dobra, odlična, najboljša, zato, da me bodo ljudje imeli radi, da bodo želeli biti v moji bližini. Danes se zavedam, da sem sposobna, da zmorem veliko in da lahko preživim, tudi če mi kaj ne uspe." Večina ljudi, ki ima občutek lastne vrednosti, si je to priborila z osebno rastjo, manjši del, približno tretjina, pa je bila tako vzgojena, pojasnjuje in dodaja, da tako premalo kot preveč samozavesti ni dobro. Zadnje nas lahko pripelje v situacije, s katerimi se ne moremo spopasti.

Aleš, ki je sicer zadovoljen s seboj, priznava, da je kdaj tudi nesamozavesten. "Sam sebi nisem 100-odstotno idealen, če bi kar koli spremenil, bi malce zmanjšal svoj 'anatomsko oblikovan trebušček'." In kakšni so Julijini cilji? "Zdrava samozavest, samo sebe videti v objektivni luči."