Rimski amfiteater je služil za konjske dirke in gladiatorske boje, ki so jih organizirali na javne praznike – teh je bilo 45 na leto. Igre so sprva prirejali v počastitev bogov, polagoma pa so vse bolj preraščale v zabavo krvi željnih gledalcev. Foto: EPA
Rimski amfiteater je služil za konjske dirke in gladiatorske boje, ki so jih organizirali na javne praznike – teh je bilo 45 na leto. Igre so sprva prirejali v počastitev bogov, polagoma pa so vse bolj preraščale v zabavo krvi željnih gledalcev. Foto: EPA
Kolosej
Amfiteater v Rimu so začeli graditi v času vladanja cesarja Vespazijana, leta 80 pa ga je dokončal njegov naslednik Tit. Oba sta bila pripadnika flavijske dinastije, zato se je monumentalne stavbe, bolj poznane kot Kolosej, prijelo tudi ime Flavijski amfiteater. Foto: EPA
Gladiator
Izredno povečanje obiskov rimskega Koloseja v zadnjem letu pripisujejo tudi priljubljenosti Scottovega spektakla Gladiator in borilnih veščin Russella Crowa. Foto: Kolosej
Rim
Gre za največjo sklenjeno zgradbo rimske antike, ki pokriva skoraj 20.000 metrov površine. Foto: EPA

Odkritje je po besedah strokovnjakov izrednega pomena, zlasti ob upoštevanju, kako neusmiljena so bila stoletja po koncu rimskega imperija z antičnimi slikarijami. V nasprotju s precej bolje ohranjenimi arhitekturnimi spomeniki, ki so se ohranili na različnih koncih nekdaj mogočnega imperija, je slikarska dediščina tistega časa danes precej bolj skromno zastopana (najbolj celovito nas danes o tedanjem slikarstvu učijo freske v Pompejih).
Hodnike so krasile bogate in dovršene freske
Fragmenti poslikave so živih barv - modre, oker, rdeče in zelene, na njih pa je mogoče prepoznati junaške prizore gladiatorjev, z venci, zmagoslavnimi praporji, zraven je nekaj erotičnih prizorov. Grafiti, ki delujejo kot nekakšne opolzke čačke, predstavljajo nekaj nečitljivih besed in simbolov ter dva velika falusa. Ostanki fresk povedo, da je bil spomenik, kjer so prirejali konjske dirke in gladiatorske boje, okrašen. "Freske so bile verjetno bogate in dovršene tako v barvi kot detajlu," domneva vodja restavratorske ekipe Ida Simonelli.
Hodnik, v katerem so našli poslikave in je trenutno zaprt za javnost, je na najvišjem nivoju znamenitega antičnega amfiteatra, ki je bilo namenjeno ljudstvu (to je sedelo v tretjem in četrtem nadstropju), medtem ko je bilo prvo nadstropje rezervirano za sedeže dvora in visokih uradnikov, drugo pa za odlične družine.
Po besedah Rosselle Rea, ki je odgovorna za prenovo Koloseja, so našli tudi nekaj podpisov obiskovalcev, ki so na znamenite gladiatorske tekme prišli iz tujih dežel, prav tako pa so se ohranili mnogo mlajši zapisi, prepoznali so pisavo iz 17. stoletja. "Upamo, da bomo v hodniku naleteli na podobne najdbe, vendar je to odvisno od razpoložljivih sredstev za restavratorska dela," je dodala.
Dotrajan arhitekturni velikan
Kolosej, katerega gradnja je bila končana leta 80, ko je Rimu vladal Tit, kakšnih deset let prej pa ga je začel graditi njegov predhodnik Vespazijan, je že dolgo v klavrnem stanju. Čas je zahteval svoje in več let so se Rimljani razburjali nad deli kamnov, ki so padali iz onesnaženega pročelja. Obenem so strokovnjaki opozarjali tudi, da se temelji pogrezajo, amfiteater pa se posledično nagiba. Dodatno breme so za antični spomenik predstavljali vse bolj številni obiski turistov, ki so se v zadnjem desetletju z milijona povečali na šest milijonov obiskovalcev letno.
V nekaj tednih naj bi se tako začel obsežen restavratorski projekt, vreden okoli 27 milijonov evrov. Najcelovitejšo prenovo rimskega spomenika v zadnjih 70 letih financira Diego Della Valle, ustanovitelj verige trgovin s čevlji Tod's, projekt pa med drugim predvideva odstranitev umazanije s pročelja Koloseja.
"Fresk nismo pričakovali. Še vedno je treba veliko preveriti, brez dvoma nas čakajo nova presenečenja," še pravi Rossella Rea. Ostanki fresk so razporejeni na nekaj kvadratnih metrov širokem območju v 60 metrov dolgem hodniku, javnosti pa naj bi bil dostopen do poletja leta 2014.