Na natečaju za gradnjo praške Narodne knjižnice, ki jo bodo postavili v parku Letná, je v začetku marca več kot 350 drugih arhitektov premagal 70-letni Jan Kaplický, po mnenju mnogih najboljši sodobni češki arhitekt. Toda nekateri ne morejo preboleti projekta, ki ga bodo postavili sredi stare mestne četrti: ne bi namreč pretiravali, če bi novo knjižnico primerjali z orjaško pisano hobotnico. Petnadstropna in 35 tisoč kvadratnih metrov velika "pošast" bo pod svoje okrilje sprejela 10 milijonov enot (od tega jih bo javnosti dostopnih 300 tisoč). Knjige bodo shranjene v popolni temi, na zahtevo bralca pa jih bo v treh do petih minutah dostavil poseben robot.

Se bo dovolj stopila z okolico?
"Nekonvencionalni izbor žirije je vsekakor tvegan. Praga sicer potrebuje več sodobne arhitekture, a nisem prepričan, da jo lahko kar tako postavljamo kamor koli," je za časopis Mladá fronta zapisal direktor narodne galerije Milan Knížák. "Tako 'močne' zgradbe ne bi smeli zgraditi v strogem središču mesta."

Genijev njihov čas ne razume
Toda "močne" zgradbe so natančno to, po čemer slovi Kaplický, ki je po sovjetski invaziji leta 1968 v Veliko Britanijo pobegnil s stotimi dolarji in enim parom svežih nogavic, je v Birminghamu zgradil slovito (in še vedno sporno) veleblagovnico Selfridges. Sam se na to ni kaj prida oziral: "Prepričan sem, da so se mnogi pritoževali, ko so zgradili Partenon ali katedralo v Cantenburyju. Za Empire State Building vemo, da je bil osovražen, pa danes velja za nepogrešljiv del New Yorka."

Vse prej kot zatohel hram učenosti
Če bodo dobili vsa potrebna dovoljenja, bi bila knjižnica lahko končana že do leta 2011, po prvih ocenah pa bo stala 2 milijardi čeških kron (93 milijonov dolarjev). "Oko nad mestom", kot Kaplický imenuje svoj projekt, bo opremljeno tudi z restavracijo, kavarno, knjigarno, galerijo in razgledno ploščadjo. Arhitekt bi namreč rad v pogon spravil ne le knjižnico, ampak vozlišče kulturnega in družabnega življenja Prage. "Knjižnica se mora truditi, da bi pritegnila tudi ljudi, ki nikoli niso veliko brali."

Obisk Hudičeve Biblije
Čehi se z načrti za Narodno knjižnico ukvarjajo že od šestdesetih, pa je vedno kaj prišlo vmes, zato so v narodno knjižnico "povzdignili" kar knjižnico Klementinum, nekdaj jezuitsko šolo. Za september napovedujejo razstavo ene najbolj zloglasnih knjig v zgodovini: t. i. Hudičevo Biblijo (Codex Gigas). Rokopis, ki je v srednjem veku veljal za osmo čudo sveta, je že od konca tridesetletne vojne, ko ga je kupila Švedska, shranjen v Stockholmu.

Ana Jurc