Poleg tega, da bi Orban iz Budimpešte rad kar najbolj temeljito odstranil opomnike na leta komunistične vladavine, bi rad videl tudi oprijemljive simbole nacionalistične politike, ki jo zastopa njegova stranka, je pred dnevi pisal The New York Times.

Na tistem bregu Donave, ki ga Madžari poznajo kot Budim, kraljeva palača kraljuje z vrha grajskega hriba; po uničenju med drugo svetovno vojno so komunisti poslopje (sicer precej neglamurozno) obnovili, danes pa v njem domujeta Narodna galerija umetnosti in zgodovinski muzej. No, Orban bi rad Narodno galerijo načevljal, palači z obnovo povrnil nekdanji sijaj in nato svoje pisarne naselil v neposredno bližino.

Brisanje sledov komunizma
Na čelu projekta je državni sekretar za kulturno dediščino Laszlo L. Simon. "Grad je imel od nekdaj poseben pomen," poudarja. "Bil je dejansko domovanje vladarjev vse do habsburških časov. Zdaj bi radi grad vrnili v obdobje narodne obnove." Edini način, da to dosežejo, je, da odstranijo vse prenove iz komunističnih časov, kar bi lahko trajalo do dvajset let. "Imamo vse, kar potrebujemo za obnovo gradu. Zdaj je le še vprašanje denarja."

Berlinski Museumsinsel bo dobil konkurenco
Na drugi strani reke, v Pešti, bo vlada približno 700 milijonov evrov vložila v obnovo osrednjega mestnega parka, ki se razteza na več kot stohektarskem področju in se začne na koncu glavne nakupovalne žile, ulice Andrassy. Zeleno površino naj bi preuredili po vzoru berlinskega "muzejskega otoka", poroča New York Times. Dom bo v parku našlo več novih institucij, ki jim bodo stavbe oblikovali priznani arhitekti, in pa več do turistov prijaznih projektov. "Če vse te projekte gledamo skupaj, postane jasno, da gre za največji zgoščeni arhitekturni projekt v Budimpešti v zadnjih sto letih," je za časopis komentiral Samu Szemerey, ustanovitelj madžarskega centra za sodobno arhitekturo.

Orbanov "graditeljski kompleks"
Orbanovi nasprotniki se ob tem pritožujejo nad premierjevim "graditeljskim kompleksom", zaradi katerega si želi pustiti vidne spremembe na obličju mesta. "To lahko razumem zgolj s politične perspektive," je prepričan Gergely Karacsony, ki je na čelu 14. okrožja, v katerem je tudi omenjeni park Liget. "Orban bi obstoječemu mestu rad vrnil njegovo podobo pred letom 1944. Park bo žrtev politične mašinerije."

Ideji o prenovi parka nasprotujejo tudi različne okoljevarstvene skupine: urbanisti naj raje najprej prenovijo vse prazne parcele v mestu, pravijo, preden se lotijo dragocenih zelenih površin.

Spet drugi skeptiki opozarjajo, da bi bila obnova gradu neverjetno draga in nepraktična, morda celo neizvedljiva. "Tega ne bo mogel nihče speljati," je komentiral umetnostni zgodovinar Peter Gyorgy. "Grad je zdaj popolnoma drugačen, kot je bil pred vojno. Danes je to moderna stavba s pročeljem in popolnoma spremenjeno notranjo konfiguracijo."

O projektu parka ima Gyorgy sicer drugačno mnenje: "Budimpešta ni znana kot muzejsko mesto, in to bi se lahko v prihodnosti spremenilo. Muzejski turisti so praviloma premožnejši in ostanejo dalj časa."

Veriga selitev
Projekti so seveda med seboj povezani kot domine: če bi Orban hotel svoje pisarne preseliti na grajski hrib, nekdanji dom madžarskih kraljev, in grad spremeniti v Versaillesu podobno palačo, ki bi jo lahko uporabljali za državniške ceremonije, bi moral muzej iz nje izseliti. Če bi hotel tudi madžarsko vrhovno sodišče vrniti v njegovo nekdanje domovanje nasproti parlamentu, bi moral iz stavbe izseliti Etnografski muzej.

Zaha Hadid v Budimpešti?
Laszlo Baan, direktor Muzeja lepih umetnosti, zdaj predlaga združitev "njegove" institucije z izseljeno Narodno galerijo, tako bi dobili dve med seboj povezani stavbi v prenovljenem parku. V njuni bližini naj bi pristal tudi Etnografski muzej. Predloge za nove stavbe že pripravljajo številni ugledni arhitekti, med njimi Zaha Hadid in Rem Koolhas.

Nazaj v zlate čase
Muzej agrikulture, ki trenutno - v razpadajočem gradu - že domuje v parku, bo obnovljen, zelene površine pa "nadgrajene". Gledališče v slogu art nuveauja, kjer uprizarjajo predvsem predstave za otroke, bo dobilo novo podobo. Zgradili bodo center za madžarsko glasbo, pivski vrt in orjaško "biokupolo" nad delom slavnega živalskega vrta, še povzema New York Times.

Številne med temi novimi stavbami bodo replike poslopij na svetovni razstavi leta 1896. Prenovljeni Muzej transportacije bo denimo kupolo dobil samo zato, ker je kupola na tistem mestu pred davnimi časi že bila. Nova Narodna galerija, ki jo projektira tokijski biro Sanaa, bo poslopje iz stekla in jekla v samem srcu parka.

Neizkoriščen potencial
Uradne napovedi predvidevajo, da se bo po dokončanju projekta Liget Budapest, kar naj bi se zgodilo leta 2019 - število noči, ki jih tuji turisti preživijo v mestu, dvignilo za 20 odstotkov. Budimpešto letno obišče okrog tri milijone tujcev (za primerjavo: v Pragi jih naštejejo 4,5 milijona, v turistično oblegani Barceloni pa več kot šest milijonov).

Vlada je oba projekta - muzejski park in Budimski grad - klasificirala kot "prominentni investiciji". To pomeni, da po madžarskem zakonu nasprotniki projekta svojih ugovorov ne morejo odpeljati pred sodišče, opozarja Andras Lukacs iz Skupine za čisti zrak, ki nasprotuje preureditvi parka. Ob tem opozarja, da ni nujno, da bo "novo Budimpešto" sploh prišlo gledat kaj več turistov. "Nimamo nobene Mone Lize, da bi jo postavili na ogled."