Zato se ne gre čuditi, da je prvak brazilskega modernizma sprejel naročilo venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki skuša ta čas v svoji državi izpeljati nekakšno socialistično revolucijo. Po načrtih arhitekta, ki bo letos dopolnil 100 let, bo na gori Avila zrasel 100 metrov visoki spomenik, posvečen Simonu Bolivarju, velikemu borcu za neodvisnost južnoameriških držav z začetka 19. stoletja.
S prstom pokaži na zatiralca svobodeSpomeniku, ki bo višji od Kipa svobode, je vitalni arhitekt in oblikovalec namenil obliko nagnjene puščice, ki kaže proti Washingtonu. Proti izvoru zla torej, ki hoče prek hinavskega gospodarskega imperializma izničiti samobitnost in klenost južnoameriških držav. Ob omenjanju orjaške betonske skulpture v modernističnem slogu, ki mu Niemeyer ostaja zvest že skoraj osem desetletij, se hitro vzpostavi primerjava z brazilskim velemestom Rio De Janeiro, nad katerim bedi veliki kip Kristusa Odrešenika. Gora Avila se namreč vzpenja nad venezuelsko prestolnico Caracas, zato bo posvetilo Simonu Bolivarju "nadziralo" dogajanje v venezuelski prestolnici in tako opravljalo podobno "nalogo" kot kip Kristusa v slogu art deco.
Oscar, ne pozabi nas revnih!
Glavni arhitekt brazilske prestolnice Brasilia (mesto je zasnoval skupaj z urbanistom Robertom Burlom Marxom) Chavezove ponudbe skoraj ni mogel zavrniti. Ravno s "služenjem" politiku, ki kot sredstvo za "odrešitev" Venezuele (pa tudi drugih južnoameriških držav) razglaša svoj program Alternativa Bolivariana para las Américas (Bolivarska alternativa za Ameriko), Niemeyer utrjuje svoj sloves zagovornika utilitarizma. Čeprav so njegove stavbe izrazito monumentalne in namenjene petičnežem, je namreč Niemeyer del svoje dejavnosti vedno namenil tudi načrtovanju bivališč za socialno šibkejše sloje.
V primežu zločeste Cie
Betonsko opozorilo na izkoriščevalske Združene države Amerike prav tako ne bo prvo poglavje v zgodbi o antagonizmu med Oscarjem Niemeyerjem ter severnoameriškim političnim in gospodarskim gigantom. Že od leta 1945, ko si je Niemeyer priskrbel člansko izkaznico komunistične partije in ko je zbežal iz Brazilije ("pregnal" ga je novi fašistoidni režim Getúlia Vargasa), je namreč Niemeyerja kot komunista nadzirala Cia. Ta je večkrat tudi prebrskala njegov atelje in mu tako dala vedeti, da ga razume kot zaveznika svojih nasprotnikov v hladni vojni.
Prav tako se Niemeyer pri 99. tudi ni prvič lotil načrtovanja spomenika z izrazito politično vsebino. Leta 1987 je v Sao Paolu izdelal spomenik Latinski Ameriki (Memorial da América Latina), že prej pa tudi spomenik v čast brazilskemu predsedniku Juscelinu Kibitscheku, ki je na mestu brazilskega predsednika leta 1956 nasledil fašista Vargasa in Braziliji namenil bolj demokratičen režim.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje