Na sliki je džamija, ki je stala v Logu pod Mangartom in za katero se je že dolgo vedelo - tista, ki je stala na Rombonu, pa do nedavna ni bila znana. Foto: Wikipedia
Na sliki je džamija, ki je stala v Logu pod Mangartom in za katero se je že dolgo vedelo - tista, ki je stala na Rombonu, pa do nedavna ni bila znana. Foto: Wikipedia

Očarani smo bili nad dejstvom, kako dobro so še vedno ohranjeni položaji in utrdbe po 100 letih od postavitve in kako uspešno kljubujejo težkim vremenskim pogojem.

Islamska skupnost v Sloveniji

Na Rombonu so namreč na 1.800 metrih nadmorske višine našli ostanke džamije ali večje molilnice, za katero predvidevajo, da je najvišje postavljena v Evropi. Ogledali so si jih tudi predstavniki Islamske skupnosti, saj je bil Rombon strateško pomembna točka soške fronte, ki so jo skrbno varovali in branili bošnjaški vojaki v prvi svetovni vojni.

Objekt ima še vedno ohranjene vse štiri stene, njegov položaj pa je bil dobro zaščiten pred sovražnim ognjem in tako skrbno narejen, da je imel celo s kamnom obzidano okno in polkrožni mihrab (prostor v džamiji, kjer stoji imam med opravljanjem obredne molitve), ki je še vedno dobro viden. Na zunanji strani mihraba je tudi izboklina v zidu, ki nakazuje smer Meke in položaj imama. Na desni strani objekta je nekaj metrov oddaljen začasen, a prav tako skrit minaret, s katerega je bilo mogoče slišati mujezina, ki kliče k molitvi. V objektu je bila tudi kaverna, ki je služila kot zaklonišče pred sovražnim obstreljevanjem, do objekta pa je mogoče dostopati z več strani, ne da bi se vidno izpostavljali sovražnim položajem.

Ostanke objekta je prvi opazil Miloš Domevšček, ki je ljubiteljski raziskovalec soške fronte in z njo povezanih dogodkov, pri katerih so bili vključeni tudi Bošnjaki. O svojem odkritju, da na Rombonu obstaja objekt, ki bi lahko bil sakralne narave (džamija), je seznanil Islamsko skupnost v Sloveniji. Prosil jih je za pomoč pri preverjanju položaja objekta oziroma strukture, kar je bil tudi povod za obisk Rombona.

Pogumni in drzni bošnjaški borci iz regimenta BH4
Skupina je tako obiskala položaje avstro-ogrske vojske, na katerih so se v veliki večini bojevali bošnjaški vojaki iz regimenta BH4, ki so sloveli kot pogumni in drzni borci oziroma borci, ki so bili strah in trepet nasprotnikov. Med 12. ofenzivo je prišlo do menjave in so Bošnjake na tem položaju zamenjali Avstrijci. Ob tem pa so se odločili, da bo mujezin ostal in klical k molitvi, tako kot je bilo vse do menjave, saj so tako Italijani mislili, da so Bošnjaki še vedno na svojih položajih

Po obisku Rombona so v Islamski skupnosti povedali, da bo treba vprašanje prisotnosti Bošnjakov na soški fronti raziskovati natančneje, sistematičneje in ne zgolj na podlagi ustnih pričanj.

Očarani smo bili nad dejstvom, kako dobro so še vedno ohranjeni položaji in utrdbe po 100 letih od postavitve in kako uspešno kljubujejo težkim vremenskim pogojem.

Islamska skupnost v Sloveniji