bili lahko del bizantinske cerkve, stare okrog 1500 let.

Med najmarkantnejšimi najdbami so za zdaj deli stebrov iz marmorja z detajliranimi, ornamentalnimi korintskimi kapiteli; največji kos je dolg skoraj tri metre. Izkopali so tudi 90 centimetrov visok temelj, na katerem je mogoče razbrati simbol Kristusa. Za zdaj so arheologi na najdišču odkrili 15 artefaktov, a dela še niso končali.

"Najprej smo seveda pomislili, da smo naleteli na katedralo ali cerkev iz bizantinske dobe," je potrdil Džamal Abu Rida z ministrstva za antikvitete. "V tistem obdobju so bizantinski cesarji radi gradili cerkve na območju današnje Gaze."

S cerkvami so izrinjali sledove poganstva
Gaza je bila v rimskih časih namreč živahno pristaniško mesto, v katerem so se vsak dan srečevali in trgovali Grki, Rimljani, Judje, Egipčani in Perzijci. Poganske templje so s tlemi zravnali v četrtem in na začetku petega stoletja n. št., na njihovem mestu pa so hiteli postavljati cerkve.

Gradnja je bila v polnem pogonu vse do leta 637 n. št., ko je Gazo osvojil muslimanski vojščak Amr ibn Al As; večina prebivalstva je zato pozneje prestopila v islam, njihova stara verska zbirališča pa so samevala.

"Upam si trditi, da ima lokacija zgodovinsko vrednost," je zadovoljen Abu Rida, ki ruševine datira v obdobje med letoma 395 in koncem 7. stoletja n. št.

Nič ne bo z nakupovalnim centrom
Prav v teh dneh buldožerji na Palestinskem trgu - pred skupinico radovednežev, ki kukajo od strani - prekladajo kupe prsti v sicer vrveči nakupovalni mestni četrti. Mimoidoči s svojimi telefoni sproti dokumentirajo artefakte, ki jih še vedno odkrivajo na svežem najdišču.

Gradbeni delavci so nenavadne najdbe prvič opazili v soboto, med pripravami terena za gradnjo načrtovanega nakupovalnega centra. Na ogled so poklicali predstavnike ministrstva za antikvitete in še isti dan so izkopali že tri velike kose. Sledilo jih je še ducat.

Abu Rida je potrdil, da bo gradnjo nakupovalnega centra verjetno treba odložiti, če bodo izkopavanja pokazala, da gre v resnici za ostanke večjega objekta, ki je nekoč stal na tem mestu. "Naša naloga je, da ohranimo palestinsko zgodovino - tisto iz časa pred islamom in tisto iz časa po njem."

Arheološka zakladnica
V dolgih tisočletjih je bila Gaza talilni lonec Egipčanov, Filistincev, Rimljanov in križarjev. V mestu so, denimo, tudi ruševine iz časa, ko ga je oblegal Aleksander Veliki, pa sledovi prihoda islamske vojske pred okrog 1400 leti.

V zadnjih letih se različne arheološke najdbe v območju vrstijo kot po tekočem traku, a ministrstvo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in usposobljenih ljudi k izkopavanjem ne more pristopiti na ustrezen način. Na ministrstvu je menda zaposlenih zgolj 40 arheologov, usposobljenih za delo na terenu. "Najdišče, o katerem teče beseda, meri dva tisoč kvadratnih metrov in je globoko deset metrov. Potrebovali bi na stotine delavcev in milijone dolarjev, da bi speljali korektna izkopavanja, zbrali artefakte in analizirali zapise na njih," pravi Abu Rida.