Predavatelj Antoine Raffoul, palestinski arhitekt, ki živi v Italiji, je na predavanju z naslovom Palestinska arhitektura: od svetovne dediščine do urbicida predstavil človeško zmožnost uničevanja urbanega okolja in orisal možnosti rekonstrukcije izgubljenega.

Libanon in povezava s francosko kulturo
Iz Libanona prihaja Ibrahim Maalouf, trobentač, ki je odraščal v Franciji. Povezava s Francijo ni naključna. Po prvi svetovni vojni je bil Libanon mandatno ozemlje pod upravo Francije, in sicer do leta 1943, in vezi so se ohranile do danes. Libanon je majhen, velik za približno pol Slovenije. Vendar na tem ozemlju druga ob drugi živijo antagonistične verske skupine, kristjani ter šiitski in sunitski muslimani.

Verski konflikti so bili vzrok državljanski vojni med letoma 1975 in 1990, ko je veliko Libanoncev pribežalo v Francijo. Tako je bilo tudi v primeru Ibrahima Maaloufa, ki je nedavno nastopil na festivalu Druga godba. Maalouf ni le vrhunski trobentač, njegova posebnost je tudi igranje na trobento z dodatnim četrtim ventilom, ki jo je izumil njegov oče. Več o tem glasbilu in Maaloufovem pristopu h glasbi boste izvedeli v prispevku Mete Česnik, ki se je z Maaloufom srečala.

Študioznost in čustvena predanost Branka Šturbeja
Domača osebnost tedna je bil gotovo Branko Šturbej, ki bo prejel letošnji Borštnikov prstan. Šturbej je eden najbolj vsestranskih igralcev, a predvsem v zavesti mlajšega občinstva in njegovega dela v mariborski Drami in v sodelovanju s Tomažem Pandurjem. V tokratni skici njegovega opusa je Marjana Ravnjak dala poudarek tudi temu obdobju, ki je na neki način bistveno formiralo Šturbeja kot gledališkega prvaka. Morda bistvo njegove vrhunskosti opišejo prav besede Marjane Ravnjak: "Študioznost, čustvena predanost, otroška naivnost in humor ter izjemna strast in igralska intenzivnost, to bi lahko bile značilnosti Šturbejevega odnosa do igre." Več, seveda pospremljeno z inserti Šturbejeve igre in besedami, pa sledi v nocojšnji oddaji.

Filmski imaginarij Karpa Godine
Branko Šturbej ni igral v nobenem filmu Karpa Godine, čeprav sta se verjetno srečevala na hodnikih AGRFT-ja, kjer sta oba poučevala. Opus Karpa Godine je obsežen in žanrsko raznovrsten, zaradi specifične estetike "zamrznjenih živih slik" pa se je uveljavil kot eden ključnih avtorskih filmarjev prostora nekdanje Jugoslavije in kot prepoznavno ime črnega vala. Na različne načine pa je tudi sodeloval pri več deset filmih in še več oglasnih spotih. Ob sedanji razstavi z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij v Slovenski kinoteki velja tudi omeniti, da je Karpo Godina, sicer rojen v Makedoniji, edini slovenski avtor, čigar retrospektiva je bila predstavljena v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA. S Karpom Godimo se je srečala Teja D. Kunst.

V tokratni, nekoliko daljši oddaji boste več lahko izvedeli še o razstavljanju fotografske umetnosti pri nas, za katero se zdi, da je tudi v mednarodnem kontekstu zelo močna. Izvedeli pa boste tudi, kaj se skriva za oznako romantasy, prepletom fantazijske in ljubezenske literature, ki trenutno doživlja razcvet.

Vabljeni k ogledu, danes ob 21.30.