Evropski park/muzej krasa ob Rakovem Škocjanu vzpostavlja (ob Postojnski jami ter Škocjanskih jamah) tretjo močno točko v mreži kraške turistične ponudbe ter s tem podpira nov Razvojni načrt in usmeritev slovenskega turizma, ki odklanja preveliko koncentracijo na enem samem mestu in narekuje decentraliziran mrežni sistem turistične ponudbe. Foto:
Evropski park/muzej krasa ob Rakovem Škocjanu vzpostavlja (ob Postojnski jami ter Škocjanskih jamah) tretjo močno točko v mreži kraške turistične ponudbe ter s tem podpira nov Razvojni načrt in usmeritev slovenskega turizma, ki odklanja preveliko koncentracijo na enem samem mestu in narekuje decentraliziran mrežni sistem turistične ponudbe. Foto:
Rakov Škocjan
Na vzhodni strani Rakovega Škocjana je glavni izvir reke Rak. Voda priteka iz Zelških jam, kar je odtok Cerkniškega jezera.
Rakov Škocjan

Rakovemu Škocjanu se namreč obeta svetlejša prihodnost. Medresorska delovna skupina za izvedbo projekta Evropski muzej Krasa je marca letos sprejela dve odločitvi, pomembni za njgovo nadaljevanje. Prva je, da je zaradi narave projekta primernejša oznaka Evropski park Krasa, ker je oznaka muzej zavajajoča zaradi načina predstavitve kraških pojavov. Druga odločitev je bila, da se opravi še en krog preverjanja lokacij. S predlogi za lokacije je sodelovalo več kot dvajset priznanih strokovnjakov, ki so predlagali sledečo trojico: Lanski vrh ob Planinskem polju (občina Logatec), Otoška gmajna med Postojnsko jamo in Predjamskim gradom (občina Postojna) in pa Rakov Škocjan (občina Cerknica).

Medresorska delovna skupina je proučila predloge in z njimi povezane naravovarstvene zadržke ter junija letos na naslednji seji ocenila, da se v nadaljevanju dejavnosti obravnavajo lokacije na robu zavarovanega območja Rakov Škocjan.

Se bo končno našel denar?
S pobudo za Evropski park Krasa ob Rakovem Škocjanu se namreč ponuja edinstvena priložnost, urediti razmere v zavarovanem območju, za oskrbo katerega je v preteklosti vedno zmanjkovalo politične volje in/ali denarja. Nova pobuda je dovolj močna, da se ob ustvarjalnem upoštevanju naravovarstvenih zahtev in razvojnih potreb dolgoročno uredijo upravljavski status, ohranjanje, nadzor in turistično ovrednotenje te kraške znamenitosti. Z dohodkom Evropskega parka Krasa se lahko financirajo infrastrukturne ureditve v zaledju Rakovega Škocjana in tiste ureditve znotraj zavarovanega območja, ki so nujne za ohranjanje izjemne narave.

Nič več v senci slavnejših jam
Rakov Škocjan je seveda že uveljavljena turistična destinacija (po svoji prepoznavnosti je zagotovo na tretjem mestu med slovenskimi kraškimi znamenitostmi, takoj za Postojnsko in Škocjanskimi jamami). Z Rakovim Škocjanom se Slovenija predstavlja svetu kot (tudi) kraška država, ki razvija ekoturizem tudi v izobraževalnem smislu. Z izredno pestrostjo sedemnajstih kraških pojavov na sorazmerno majhnem območju predstavlja Rakov Škocjan izjemne naravne vrednote, kar je bilo s sprejetjem odloka o zavarovanju potrjeno že leta 1949.

Kako naprej?
Ministrstvo za kulturo kot koordinator dela Medresorske delovne skupine bo vladi Republike Slovenije v kratkem predlagalo, da sprejme konkretne korake, ki vodijo k izvedbi projekta na eni od mikrolokacij ob Rakovem Škocjanu. Hkrati bo ministrstvo za kulturo vladi predlagalo, da se projekt preimenuje v Evropski park Krasa Rakov Škocjan.