Želijo namreč, da bi opravili temeljito javno razpravo, pri kateri bi se upoštevala temeljna načela avtorskih pravic in pripombe ustvarjalcev.

Predlagani zakon po oceni PEN-a onemogoča avtorjem, da vnaprej odločajo o uporabi svojih del, kar je temelj pravičnosti avtorske pravice, ki je v digitalnem okolju še posebej ranljiva. "Kot navajajo sorodna društva – Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih založnikov –, predlog pomeni kolektivno razlastitev imetnikov avtorskih pravic, kar ni več daleč od piratstva," piše v javnem pismu.

Sorodna novica "Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic je najboljši sistem tako za uporabnike kot upravičence"

Izjemno problematično se jim zdi, da se zakon sprejema v neverjetni naglici, pri čemer so vlagatelji zavrgli vse spomladi podane pripombe avtorjev in drugih imetnikov avtorskih pravic. Prva časovna omejitev za javno razpravo je bila tri, podaljšana pa trinajst dni. Izjemne stvaritve naših umetnikov si zaslužijo več pozornosti, so zapisali penovci.

Ocenjujejo tudi, da nobena lastninska pravica ni tako mačehovsko obravnavana pri zakonodajalcih kot avtorska pravica. "Navajeni smo, da moramo za izdelke in storitve plačati določeno ceno, če jih želimo uživati, pri avtorski pravici pa se nam zdi, da bi jo morali imeti na voljo zastonj," so zapisali v pismu.

Tudi književniki in književnice "ne morejo živeti od zraka"
Kot so dodali, je pravičen zaslužek za avtorsko delo izjemnega pomena za neodvisnost in raznolikost umetniških glasov, države pa so dolžne poskrbeti za pravno ureditev, ki to omogoča v vseh okoljih in na vse načine.

Tudi književniki in književnice "ne morejo živeti od zraka in zanikanje avtorskega dela ter pravičnega zaslužka zanj, ne glede v kakšnem formatu se pojavlja, tudi v digitalnem, pomeni zanikanje kreativnosti in narodovega napredka", so še poudarili.