Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic je najboljši sistem tako za uporabnike kot upravičence pravic, je na novinarski konferenci izpostavil direktor kolektivne organizacije Aipa Gregor Štibernik. Po njegovem mnenju je to najboljši sistem še posebej zato, ker so te organizacije močno regulirane, transparentne in inkluzivne.

"Kolektivne organizacije so edina oblika uveljavljanja pravic, ki nudijo neko zatočišče najšibkejšim. V primerjavi z recimo agenturami ali drugimi oblikami uveljavljanja pravic imajo t. i. socialne sklade, ki so pomenili rešilno bilko tisočim ustvarjalcem po svetu," je dejal Štibernik.

Sorodna novica Rok za prenos direktive EU-ja o avtorskih pravicah samo še do 7. junija

Zamuda pri implementaciji kot priložnost?
Slovenija torej zamuja pri implementaciji evropske direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vendar ta zamuda morda ni slaba in se lahko razume kot priložnost, da pristojni pozorno preučijo implementacije v državah, ki so direktivo že prenesle, meni Štibernik. Opozoril je tudi, da današnje urejanje področja kolektivnega upravljanja avtorskih pravic temelji na zakonu iz leta 1995. Ocenil je, da trenutna implementacija tako predstavlja generacijsko priložnost, da se področje sistemsko uredi za nadaljnjih 30 let.

Socialne težave in pomanjkanje ustreznih vzvodov pomoči
Glasbenik Boštjan Dermol, eden izmed članov upravnega odbora KUD Zlata piščal, je pojasnil, da so kolektivno uveljavljanje in kolektivne organizacije praktično edini stabilni finančni vir glasbenih ustvarjalcev, ki svojo ustvarjalnost redno objavljajo javnosti in iz tega naslova pridobivajo tudi plačilo za svoje pravice.

V nadaljevanju je opozoril na težave, s katerimi se trenutno spopadajo glasbeniki, kot so odpovedovanje koncertov, porast piratstva in majhna uporaba slovenskega repertoarja. Glasbeniki se tako spopadajo s številnimi socialnimi težavami, ustreznih vzvodov pomoči pa ni.

Sorodna novica Desetletnica Aipe: AV-sektor še nima do konca razvitih pravic in potencialov

Štibernik je dodal, da glede rešitev prikimavajo vsem dejavnostim za prenos direktiv. A je pri tem poudaril, da bo treba več kot zgolj golo kopiranje, ampak tudi dodatni koraki, da bi bili cilji direktive uresničeni. Izpostavil je tudi vprašanje namenskih skladov. Ti so za ustvarjalce toliko pomembnejši, saj so tako rekoč edini mogoči vir, ki bi glasbenike lahko spodbudil k ustvarjanju novih del in jim pomagal prebroditi izredno zahtevne čase ter hkrati skrbel za promocijo njihove ustvarjalnosti.

Trenutno lahko pravice uveljavljajo zgolj fizične osebe
Igralec Brane Završan, sicer član upravnega odbora Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, meni, da je kolektivno upravljanje za avdiovizualno industrijo nujno. Nujna je tudi sprememba glede namenskih skladov. Po trenutni zakonodaji imajo možnost uveljavljanja pravic samo fizične osebe, se pravi soavtorji, medtem ko izvajalci, producenti in pravne osebe te nimajo.

Če bi se iz skladov lahko financirale tudi pravne osebe, kot je recimo Slovenski filmski center, ki bi z dodatnimi sredstvi lahko med drugim sodeloval na filmskem festivalu v Cannesu, bi bila pristojna društva pripravljena pristaviti lonček in tako prispevala k promociji slovenskih igralcev, je prepričan Završan. S skladi bi se lahko okrepilo tudi izobraževanje. Trenutno je zaznati rast domačega programa, igralcev pa je premalo. "Če hočemo ohraniti kakovost programa, so potrebni določeni vložki, kar bi lahko rešili namenski skladi," je še dodal.

Sorodna novica Razprava o dilemah direktive EU-ja o avtorskih pravicah: Kako jo bo implementirala Slovenija?

Kopriva razdelila 3,5 milijona evrov kolektivnim organizacijam
Tudi poslovodja kolektivne organizacije Kopriva Nikola Sekulović se strinja s sogovorniki glede namenskih skladov. Pri tem je opozoril, da so v drugih državah skladi precej drugače opredeljeni kot pri nas. Tako gre v Avstriji 50 odstotkov zbranih nadomestil v sklade. "Z veseljem sporočam, da je pred dvema mesecema, torej leto po prvi delitvi, Kopriva razdelila že 3,5 milijona evrov, in sicer kolektivnim organizacijam SAZAS, IPF, Aipa in ZAMP," je dejal. Po njegovih besedah naj bi IPF nekaj tega denarja že razdelil, za preostale kolektivne organizacije pa pričakuje, da bodo to storile kmalu.

Sekulović je še opozoril, da je digitalno gospodarstvo vplivalo tudi na spremembe uvoza izdelkov oziroma vsebin. Danes imamo tako na trgu skoraj neomejeno število uvoznikov, med katerimi so tudi nekateri spletni velikani, kot sta Amazon in Alibaba. Ti so si sposobni pridobiti tržno prednost pred slovenskimi uvozniki tudi na tak način, da se izognejo plačilu nadomestila, je še opomnil.

Kot je za konec konference povedal direktor Aipe Gregor Štibernik, časovnice sprejemanja zakona še nimajo. Razprava na to temo pa je v državnem svetu napovedana za sredino septembra.

Posnetek novinarske konference, ki jo je v Ljubljani pripravila organizacija Forum Fokus: