Vsak od ukradenih portretov športnikov naj bi bil po (neuradnih) ocenah vreden več kot milijon dolarjev. Nagrada, ki jo je Weisman ponudil po tatvini, ni več na razpolago. Foto:
Vsak od ukradenih portretov športnikov naj bi bil po (neuradnih) ocenah vreden več kot milijon dolarjev. Nagrada, ki jo je Weisman ponudil po tatvini, ni več na razpolago. Foto:
Vprašanje je, kaj bodo tatovi s slikami naredili: v javnosti so tako prepoznavne, da se jih seveda ne da preprosto ponuditi na kakšni dražbi.
Andy Warhol: Portret Richarda Weismana
Weisman (na sliki v zdaj ukradeni Warholovi upodobitvi iz leta 1977), ki je o svoji zbirki napisal celo knjigo, del ni samo kupil, ampak jih je pri slikarju celo naročil.

Mediji so drzno krajo hitro krstili za "popoln zločn" in primerjav s filmom Afera Thomasa Crowna ni manjkalo. Zdaj pa ima policija še en pridevnik, s katerim lahko opiše tatvino več milijonov vredne zbirke z doma losangeleškega investicijskega bančnika, filantropa in zbiratelja Roberta Weismana: sumljivo.

Kakšnega razkritja se boji?
Losangeleška policija je na svoj (menda zelo boren) seznam osumljencev dodala še eno ime: domnevno žrtev. Vest, da bi Weismana radi zaslišali, je v javnost prišla sočasno z novico, da oškodovanec od zavarovalnice ne bo zahteval 25 milijonov dolarjev, za kolikor je imel enajst izginulih slik zavarovanih. To, da se je odpovedal zahtevku, namreč pomeni, da ne bo predmet natančne zavarovalniške preiskave, ki bi nedvomno pomenila tudi pogovore o okoliščinah kraje z njegovo družino, prijatelji in sodelavci.

Weisman trdi, da bi ga taka preiskava spravila v zadrego in neprijeten položaj, saj bi zavarovalniški agentje, tako trdi sam, nedvomno skušali dokazati, da je krajo naročil sam, da bi jih ogoljufal. "Obravnavajo te kot osumljenca. Na koncu sem jim preprosto rekel: tega ne mislim prenašati še od tri do pet let. To je edini razlog, in sicer dovolj dober razlog," je povedal za Seattle Times.

25 milijonov? Drobiž!
Weisman, ki odločno zanika vsakršen sum o svoji vpletenosti, mirno priznava, da je dovolj bogat, da se lahko odpove 25 milijonom, do katerih je upravičen. Zavarovalnica je medtem umaknila nagrado v višini milijon dolarjev, ki je bila ponujena vsakomur, ki bi slike nepoškodovane vrnil.

Laičnemu opazovalcu se seveda poraja vprašanje: zakaj je Weisman slike sploh zavaroval, če v primeru kraje ni bil pripravljen terjati zavarovalnice? Marku Sommerju, vodji oddelka losangeleške policije, ki se ukvarja s tatvinami umetniških del, se to zdi ... "zanimivo". "O tem bi se z njim radi pogovorili."

Pred dobrim mesecem dni je kraja svetovno javnost šokirala predvsem zaradi svoje drznosti - in očitne namenskosti. Neznani storilci so namreč na stenah pustili še vrednejša dela, ukradli pa "samo" deset portretov slavnih športnikov (to so boksar Muhammad Ali, zvezda ameriškega nogometa OJ Simpson, teniška igralka Chris Evert, igralec bejzbola Tom Seaver, golfist Jack Nicklaus, nogometaš Pele, košarkar Kareem Abdul-Jabbar, umetnostna drsalka Dorothy Hamill, 'jockey' Willie Shoemaker in hokejist Rod Gilbert) ter Weismana samega (Warholu se je dal naslikati leta 1977). Vlomilci za seboj niso pustili niti najmanjše sledi.

To je že drug podoben bizaren obrat v raziskavi kraje umetnin v zadnjem času. Pred kakšnim tednom so kriminalisti, ki raziskujejo tatvino 80 milijonov vredne zbirke (šlo naj bi med drugim za dela Van Gogha, Matissa, Pollocka in Rembrandta) iz najete vile v kalifornijskem letovišču Pebble Beach, novinarjem povedali, da "zadeva smrdi" - oškodovanci namreč niso mogli neizpodbitno dokazati, da so domnevno ukradena dela sploh obstajala.