Kot je zapisano v izreku kulturnovarstvenega soglasja na idejni projekt, se morajo vsi ključni elementi Plečnikove arhitekture ohraniti, kar velja tudi za glorijeto oziroma veliko tribuno.
To se je zgodilo, čeprav je še pred kratkim kazalo, da med stališči ZVKDS-ja in vlagatelja, družbe GSA Joca Pečečnika, obstaja neskladje. Kot je za MMC pojasnil direktor ZVKDS-ja Robert Peskar, je bil idejni predlog dopolnjen z izhodišči za obnovo in kot tak sprejemljiv. To ni veljalo le za veliki stolp, katerega gradnja je bila predvidena v jugozahodnem delu kompleksa in za katerega postavitev Zavod zato ni izdal kulturnovarstvenega soglasja, saj njegova zasnova še ni usklajena s prostorskimi akti.
Plečnikova arhitektura mora ostatiPlečnikov stadion je varovan objekt kulturne dediščine in kot tak vpisan tudi v Register nepremične kulturne dediščine. To je tudi pravna podlaga, ki določa ravnanje z objektom in ki, kot nam je povedal Peskar, zahteva, da je stadion namenjen športnim in kulturnim prireditvam ter rekreaciji, obenem pa so dopustni le tisti posegi, ki ne krnijo tistih prvin, zaradi katerih je bil objekt prepoznan kot del slovenske kulturne dediščine. Vse to novi načrt družbe GSA upošteva, saj projekt zahteva, da "se morajo vsi ključni elementi Plečnikove arhitekture ohraniti, kar velja tudi za glorijeto oziroma veliko tribuno".
ZVKDS ostaja na gradbišču
Delo ZVKDS-ja z izdajo kulturnovarstvenega soglasja še ni končano. "ZVKDS bo seveda na podlagi zakonskih pooblastil budno spremljal prenovo predvsem v smislu nadzora, koordinirali bomo tudi konservatorsko-restavratorska dela, deloma pa bomo sodelovali tudi pri projektiranju nekaterih detajlov, tako da bomo v celotnem procesu obnove stadiona prisotni neprenehoma," pravi Peskar. Kdaj bo gradnja v resnici stekla, pa ni odvisno od dela ZVKDS-ja, saj njegovo soglasje k projektu ne zadostuje za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vlagatelji - med njimi sta z manjšim deležem udeležena tudi Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije - kljub temu verjamejo, da bodo vsa potrebna dovoljenja, vključno z gradbenim, dobili dovolj hitro, da bi bilo stadion še vedno mogoče dokončati do oktobra 2010.
Plečnikov muzej ob stadionu
Ob stadionu kot športnem objektu naj bi celoten kompleks vseboval tudi nekakšen Plečnikov muzej. Ta sicer ni projekt ZVKDS-ja, kljub temu pa nam je Robert Peskar zaupal nekaj podatkov o njem: "Kar zadeva Plečnikov muzej na stadionu, bo po našem vedenju predstavljena predvsem obnova stadiona in morebitni originalni deli, ki jih zaradi dotrajanosti ali drugih razlogov ne bo mogoče vkomponirati v sam prenovljeni objekt. Preostalo je stvar dogovora, verjetno tudi z Arhitekturnim muzejem, vendar bo treba o tem vprašati investitorja."
Če se ne sme v višino, se bo gradilo v globino
Stadionski kompleks bo sicer deležen veliko večjih posegov, kot se bo zdelo ob pogledu na prenovljeni objekt. Veliko se bo namreč 'gradilo' pod zemljo, saj je ZVKDS dopustil korenitejše podzemne posege, katerih posledica bo ureditev podzemnih struktur, v katerih naj bi uredili kar 2.700 parkirnih mest. Po prvotni zamisli investitorja naj bi ta mesta nastanili v stolpiču, katerega gradnje ZVKDS ni dopustil, zahteval pa je tudi, da je "na lokaciji obstoječih vrtičkov treba ohraniti parkovno površino".
Če bo torej člo vse po načrtih, naj bi tako Ljubljana leta 2011 imela kar dva sodobna stadiona s kapaciteto več kot 10.000 gledalcev. Drugi naj bi bil seveda veliki stadionski objekt v Stožicah.
Polona Balantič
Kot je zapisano v izreku kulturnovarstvenega soglasja na idejni projekt, se morajo vsi ključni elementi Plečnikove arhitekture ohraniti, kar velja tudi za glorijeto oziroma veliko tribuno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje